V ZLATI SEPTEMBER Z ZLATIMI PIŠKOTI ZA JUNAKE
Ali veste, kdo so junaki? Pa ne tisti iz pravljice ali filmske zgodbe. Ampak tisti pravi junaki. Izjemni junaki so doma v 3. nadstropju Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Tam vsakodnevno bijejo bitko na oddelku hemato-onkološkega inštituta. Po domače – bitko z rakom. Pri rosnih nekaj letih, ko bi njihova edina misel morala biti igra in zabava, je njihov vsakdan ležanje v postelji, številna zdravila in upanje, da bo morda jutri le boljše.
»PARAŠPORTNIKI SO ME FASCINIRALI S SVOJO VOLJO, ŽELJO IN VSEM, KAR ZMOREJO«
Verjetno oz. skoraj zagotovo je bilo v Laškem. Tam je potekal eden od turnirjev v namiznem tenisu za parašportnike, 10 in še več let je od tedaj. Kot novinar Slovenskih novic sem se odpravil po zgodbo, po pogled in utrip v športno areno, ki je sicer redko prišla v medije. Takrat sta me v dvorani Tri lilije prijazno sprejeli in me opremili s prvi informacijami Andreja in Silva Razlag, parašportniki so me fascinirali s svojo voljo, željo in z vsem tem, kar zmorejo, kljub hendikepu.
»V GLAVI SEM NAREDILA KLIK IN SPOZNALA, DA MI NIČ NE MANJKA.«
Pred šestimi leti sem začela igrati odbojko sede, od takrat igram za reprezentanco pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja. Prej niti nisem vedela za zvezo. Odkar pa sem tu, sem spoznala tudi ostale parašporte.
