Nov dan

Danijela, Mami na off
14 / 08 / 18
Nov dan

Mir in tišina. Otroka že spita, jaz pa sedim ob bazenu in gledam v mirujočo vodo, kjer lovim zadnje sončne žarke. Zdaj lahko končno slišim svoje misli. Vem, da ne smem jamrati, a res sem utrujena. Toliko, da ne zmorem niti tisto malo energije, da bi se odpravila na večerni tek, ki sem si ga obljubila zjutraj. Ne zmorem, čeprav vem, da bi mi koristil. Še sama ne razumem zakaj, če pa sem v dobri kondiciji? Zakaj je tako, če pa je za mano krasna sobota polna doživetij, smeha in raziskovanja. Za mano je izpopolnjen dan, ki sem ga preživela s fantoma in v katerem sem v saki minuti uživala. Zakaj sem potem tako zelo utrujena? Zakaj, če pa je za mano dan, ki sem se ga veselila cel teden? Še naprej gledam odsev sončnega zahoda v mirujoči vodi in razmišljam …

V resnici sem srečna. Globoko v sebi sem izpopolnjena in imam vse, kar sem si nekdaj želela. Resnično! Približno pet let nazaj sem postala mamica otroku, ki je bil plod velike in dolgoletne ljubezni. Pri svojih osemindvajsetih letih sem prvič začutila tisto, o čemer so govorile mnoge moje prijateljice. Takrat sem spoznala moč ljubezni do otroka, ki me je v hipu prevzela. Dve leti kasneje se je prvemu sinu pridružil še drugi in mi pokazal, da se ljubezen mame ne deli ampak množi. Nisem verjela, da ima lahko človek res tako veliko srce, s katerim ljubi vse svoje otroke, a jih in to zelo. Enostavno jih, brez vprašanja in brez pogojev. Svoje otroke ljubiš tudi takrat, ko ne spijo in, ko se v trgovini zaradi neumnosti vržejo na tla. Ljubiš jih tudi takrat, ko ti spijejo zadnji kanček živcev, ki jih ob 20. uri zvečer po dolgem delovnem dnevu še premoreš. Ljubiš jih tudi takrat, ko ni vse tako, kot bi moralo biti. Tako pač je. To je starševstvo in to je brezpogojna ljubezen, ki jo razumeš šele takrat, ko jo doživiš.

Ob bazenu ležijo napihljiva rokavčki, blazina in žoga. Nekaj metrov stran zagledam Izakovo kolo in se spomnim trenutka, ko je prvič z le-tega padel in mi s krokodiljimi solzami pritekel v objem in potihoma dejal »moja mami si«.

Materinstvo niso zgolj lepi in ljubeči trenutki. Materinstvo je mnogo več in potrebno je kar precej poguma, da si o teh drugačnih in pisanih občutkih upamo spregovoriti. Ravni slednji so razlog, da sem tako zelo utrujena. Vzgoja fantov, dvomi in strahovi v kombinaciji z življenjem, službo in nešteto drugimi odnosi, ki jih je potrebno vzdrževati, zahtevajo ogromno. Zato je nekaj poponoma običajnega, da se vsake toliko izgubiš. Iztrošiš se. Ne zmoreš več. Pa čeprav si globoko v sebi srečen. Včasih enostavno ne zmoreš in to se pri meni dogaja zvečer. Takrat, ko vse utihne in, ko se končno slišim … sem morda nerazumljiva? Torej, naj razložim, kaj sem videla le jaz …

Za mano je krasna sobota! A v vseh teh lepih trenutkih se je v moji glavi usklajevalo ogromno informacij. Nihče ni opazil, da sem potihoma odgovarjala na službene maile. Za velikimi sončnimi očali ni nihče opazil podočnjakov, ker sem v petek zvečer delala pozno v noč. Nihče ni videl, da sem vsako prosto sekundo izkoristila za to, da je naš dom urejen. Nihče, razen jaz.

Zato se vsake toliko ustavim. Vsake toliko gledam v nebo, gledam v sončni zahod in v mirujočo vodo. Gledam in analiziram srečo ljubljene ženske z dvema krasnima fantoma. Gledam vase in se poslušam, kajti to je tisto, kar mi da zagon za nov dan.

 

Danijela, Mami na off
Objav: 1

Danijela je ustvarjalka bloga Mami na off. S svojimi idejami in izkušnjami ter humornim pogledom na svet in materinstvo želi svoje sledilce zabavati in nasmejati. Njen cilj je opomniti vse mamice (in tudi sebe), da so močne in da zmorejo čisto vse!