Ustavi se sama s sabo

Ana Sajovic
Avtor:
Ana Sajovic
05 / 09 / 19
ustavi se ustavi se z nami
Ustavi se sama s sabo

Ustavi se sama s sabo – tako enostaven stavek, pa včasih tako zahteven za uresničitev. Ali se res ne znamo ustaviti? Ali si tega ne priznamo? Stavek, ki je še tako pomemben v našem vsakdanjem življenju. Še bolj kot stavek pa so pomembna dejanja.

Sama priznam, pred boleznijo sem ves čas delala, čas je kar hitel, jaz pa se nisem znala ustaviti. Če sem se že ustavila ali pa potarnala, da sem utrujena, sem z vseh strani dobila komentarje: »Tako mlada, pa že utrujena, kaj šele bo?« In pa: »Ti nimaš za kaj biti utrujena, si še mlada!« Pa si jih nekako vzameš k srcu in delaš, še več delaš, ker nikoli nisi dovolj dober za ljudi okoli sebe. Potem pa se naenkrat vse skupaj podre, sistem odpove.

In če ne drugega, me je bolezen streznila. Pravijo: »Bolje pozno kot nikoli.« Zdaj bom pa tudi sebe poslušala in se poslušam! Res, vsaj enkrat na dan si vzamem čas zase, za dobro kavico zjutraj, čas za sprehod, kjer se sprostim, zbistrim misli, razčistim sama s sabo, se zjočem, ko je treba, vzamem si čas za sproščanje v kopeli, za obrazno masko, razvajam se. In ni ga boljšega občutka, verjemite mi! Za izziv mi je Nomi Hrast, ambasadorka pobude Ustavi se, postavila nalogo, naj si skuham nekaj dobrega, ZAME. In res, spekla sem si rižev narastek z jabolki, ki si ga privoščim enkrat na leto, za svoj rojstni dan – in hvala, Nomi, da sem si ga lahko privoščila tudi tokrat.

Poskusite sami, vzemite si 30 minut, uro na dan in se ustavite sami s sabo. Kaj je to 30 minut ali pa ura na dan proti vsemu življenju? Nič, bo pa za vaše telesno in duševno zdravje velik plus. Stresa je ogromno na vsakem koraku, tako v šolah, na fakultetah, v službah, in če se ga ne znamo pravilno lotiti, ima lahko hude posledice. Začnimo počasi, korak za korakom, in daleč bomo prišli. Včasih se je treba malo prisiliti, ampak je vredno vsake sekunde, vsake minute v našem življenju.

Da sem dobila malo občutka, kako si moji sledilci vzamejo čas zase, sem jih kar povprašala – in čeprav sem pričakovala, da si jih večina vzame čas zase, je bilo kar nekaj odgovorov, da imajo zaradi službe premalo časa zase. Kar me je razveselilo, pa so bili odgovori večine, da se posvetijo tudi sebi – nekateri pred spanjem meditirajo, drugi gredo enkrat mesečno na pedikuro, tretji pišejo dnevnik hvaležnosti, se v miru posvetijo hrani, berejo knjigo, poslušajo glasbo, nekateri negujejo svoje rastlinice – juhu! In to je to, smisel življenja. Uživati v življenju in v trenutkih, ki so nam dani.

Upam, da si boste danes, ko boste prebrali članek, vzeli čas zase. Drznite si, verjemite mi, res vam ne bo žal. Spodbudite k temu še kakšnega prijatelja, družinskega člana in se preprosto ustavite sami s sabo.

 

Ana Sajovic
Avtor:
Ana Sajovic
Objav: 1

Ana Sajovic je mlada ustvarjalka, ki piše blog Nasmejana. Pri svojih 22 letih je premagala raka, zdaj sporoča svetu, kako gledati na bolezen pozitivno. Z optimističnim pozitivnim pristopom premaguje vsakodnevne težave in ovire, hkrati pa zajema življenje s polno žlico. Sicer je študentka zdravstvene nege in z veseljem pomaga sočloveku.