Sledite nam!

Lidl facebook  Lidl instagram  Lidl twitter

DOBRI LJUDJE Z ZLATIMI ROKAMI

Avtor:

Ranč Weter

Objavljeno:

19/08/2016

Deli:

Dobri ljudje z zlatimi rokami

Ranč Weter se sliši zelo romantično. Večina si predstavlja ograde polne konj, konjsko rezgetanje in jahanje v sončni zahod … Ne predstavlja pa si, koliko dela je, da je poskrbljeno za konje in koliko dela je še ob tem, da je ranč urejen in vzdrževan. Kadrovsko smo hudo podhranjeni in brez pomoči ljudi, ki nam pridejo pomagat prostovoljno, ranč ne bi imel takšne podobe, kot jo ima. Ker nam sredstev primanjkuje že za osnovno oskrbo konj, si ne moremo privoščiti plačanih mojstrov. Klub temu, da vse temelji na prostovoljnemu delu, smo si lani prislužili naslov »Najlepši turistični objekt v občini Cerklje na Gorenjskem«. A to nas ni zavilo v spanec. Vsako leto se bomo potrudili, da bo Center za konje dobil še lepšo podobo in bolj prijazno okolje za bivanje naših konj.

Dobri ljudje z zlatimi rokami

Danes težko najdeš ljudi, ki znajo delati in so pripravljeni priskočiti na pomoč brez plačila. Zato ste tisti, ki nam pridete pomagat, redki. Večina od vas je že tako obremenjena s službami, otroci in delom na vrtovih, vikendih. Da pridete pomagat na ranč, žrtvujete čas, ki vam bo zmanjkal za vaše obveznosti. Marsikdo od vas je ranču podaril dneve dopusta. V preteklih vikendih nam je uspelo z vašo pomočjo prepleskati zunanje hiške izpustov in večino naših kilometrskih ograj. Pomagate nam kositi, čistiti hlev, bokse, pomivati okna, pleti manežo, … Če nam bo vreme služilo, bomo s pleskanjem ograj zaključili to soboto.

Dobri ljudje z zlatimi rokami

Brez vas nam ne bi uspelo. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki nam priskočite na pomoč. Pridejo trenutki, ko si izčrpan in ne moreš več. In ko takrat nekdo ponudi roko v pomoč, ostaneš brez besed. Hvala enostavno ni dovolj.

In zato vam pravim dobri ljudje z zlatimi rokami.

Dobri ljudje z zlatimi rokami

 

Avtor:

Ranč Weter

Center za konje s posebnimi potrebami ranč Weter je del društva za zaščito konj Velenje in deluje v idilični vasici pod Krvavcem, Praprotna polica v občini Cerklje na Gorenjskem že četrto leto. Center ima optimalne kapacitete za konje z zdravstvenimi težavami. Ne prejemamo državne podpore, financiramo se s prostovoljnimi prispevki in iz lastnih žepov. Trenutno je v centru 16 konj, 8 je last Društva za zaščito konj Velenje, ostali pa so rešeni s privatno iniciativo ali imajo pridobljene poškodbe, ki zahtevajo nadstandardno oskrbo.

Več o nas si lahko preberete na naši spletni strani Weter.si ali na facebooku ranč Weter. Za več informacij nas lahko pokličete na 041677792, Maja Gregorič, vodja CKPP pri DZKV, ali nam pišete na facebook ali elektronski naslov maja@dzk.si.

POVEZANI PRISPEVKI

Preberi več + Blog12. 07. 2021 By boljsisvet@lidl.si

»PARAŠPORTNIKI SO ME FASCINIRALI S SVOJO VOLJO, ŽELJO IN VSEM, KAR ZMOREJO«

Verjetno oz. skoraj zagotovo je bilo v Laškem. Tam je potekal eden od turnirjev v namiznem tenisu za parašportnike, 10 in še več let je od tedaj. Kot novinar Slovenskih novic sem se odpravil po zgodbo, po pogled in utrip v športno areno, ki je sicer redko prišla v medije. Takrat sta me v dvorani Tri lilije prijazno sprejeli in me opremili s prvi informacijami Andreja in Silva Razlag, parašportniki so me fascinirali s svojo voljo, željo in z vsem tem, kar zmorejo, kljub hendikepu.
Preberi več + Blog28. 06. 2021 By boljsisvet@lidl.si

»V GLAVI SEM NAREDILA KLIK IN SPOZNALA, DA MI NIČ NE MANJKA.«

Pred šestimi leti sem začela igrati odbojko sede, od takrat igram za reprezentanco pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja. Prej niti nisem vedela za zvezo. Odkar pa sem tu, sem spoznala tudi ostale parašporte.
Preberi več + Blog21. 06. 2021 By boljsisvet@lidl.si

»KDAJ SEM SAM SPOZNAL, DA MI NIČ NE MANJKA?«

Počasi dojemam, kaj se mi je zgodilo v minulem tednu. Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite je obelodanil odločitev, kdo od parakolesarjev potuje na paralimpijske igre v Tokio. Noč pred končno odločitvijo nisem zatisnil oči. Potem pa sem izvedel, da v Tokio potujem prav jaz. Po tihem sem upal, da bo tako. Vedel sem, da sem dobro delal, a ob dobrem delu potrebuješ v športu tudi srečo. Tako je to v življenju, ki me je pripeljalo v parašport.
TOP