Sledite nam!

Lidl facebook  Lidl instagram  Lidl twitter

HRANA NI ZA TJAVENDAN

V Lidlu Slovenija smo v sodelovanju z Ekošolo v letu 2015 zasnovali projekt Hrana ni za tjavendan. Z njim želimo ozaveščati in izobraževati o zmanjševanju in preprečevanju nastanka odpadne in zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Zmanjševanja količin zavržene hrane se v Lidlu Slovenija lotevamo celostno, od sistematičnega in optimiziranega naročanja, skrbi za izdelke v času prodaje, zniževanja cen izdelkom pred rokom trajanja, pa tudi z doniranjem morebitnih presežkov po zaprtju trgovin. V povprečju tako doniramo 200 ton hrane letno.

S projektom Hrana ni za tjavendan skupaj s programom Ekošola odgovorno ravnanje s hrano privzgajamo že najmlajšim, odlični rezultati projekta skozi leta pa so navdihnili pobudo obeležitve Slovenskega dne brez zavržene hrane, za katerega upamo, da postane stalnica slovenskega koledarja.

Slovenski dan brez zavržene hrane

Na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola bomo letos že drugič obeležili Slovenski dan brez zavržene hrane. Preberi več o pobudi in po svojih močeh pomagaj zmanjšati količine zavržene hrane.

Problem zavržene hrane

Projekt Hrana ni za tjavendan je namenjen ozaveščanju o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka zavržene hrane in spodbujanju praktične uporabe neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Število sodelujočih izobraževanih ustanov vsako leto narašča, sodelujejo pa vrtci, osnovne in srednje šole, ki so vključene v program Ekošola. Vsaka ustanova se vsako leto na svoj način loteva zmanjševanja količine zavržene hrane. Kot zanimivost lahko povemo, da smo z aktivnostmi nadaljevali tudi v času izolacije in med pandemijo.

Hrana svoje mesto najde

V Lidlu Slovenija skupaj z Ekologi brez meja začenjamo aktivnosti za celostno preprečevanje in zmanjševanje količin zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti. Za sodelovanje v pilotnem projektu Hrana svoje mesto najde je bila izbrana občina Škofja Loka.

Občinska iniciativa za manj zavržene hrane

Ekologi brez meja, ki že desetletje raziskujejo in delujejo na področju zavržene hrane, so k sodelovanju povabili obstoječe in bodoče občine iz mreže Zero waste Slovenija, saj so te skupnosti po njihovih izkušnjah zaradi zero waste strategije bolj dovzetne in pripravljene na ambiciozne spremembe.

V okviru projekta bodo iskali možnosti za zmanjšanje zavržkov hrane znotraj treh ciljnih skupin: javni sektor, gospodarski subjekti, gospodinjstva in izdatno ozaveščali o tematiki. Projekt se bo sklenil s Slovenskim dnem brez zavržene hrane, ki smo ga na pobudo Lidla Slovenija prvič obeležili 24. aprila 2021 in je bil glavni povod za pričetek konkretnega sodelovanja in aktivnosti med trgovcem in okoljevarstveniki.

Kot prvi trgovec se pridružujemo projektu
LIFE IP CARE4CLIMATE

Ministrstvo za okolje in prostor vodi projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), katerega glavni namen je ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje ključnih deležnikov za izvajanje ukrepov, s katerimi Slovenija zasleduje cilje doseganja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

Imamo samo 1 planet

Eno od ključnih področij projekta je zavržena oz. odpadna hrana, kjer bodo glavne aktivnosti obsegale merjenje količin odpadne hrane v gospodinjstvih, ozaveščanje o preprečevanju in zmanjševanju količin odpadne hrane ter ozaveščanje o povezavi med odpadno hrano in podnebnimi spremembami.

Kot pravijo na Ministrstvu za okolje in prostor: »Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Imamo samo en planet, zato trajnostno ravnajmo pri porabi naravnih virov, energije, dela in časa, ki so bili vloženi v pridelavo in pripravo hrane.«

Več o projektu na tej povezavi.

Kaj želimo?

1. Zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene hrane doma in v šoli (hrana ni in ne sme biti odpadek).

2. Spodbuditi praktično uporabo neporabljene hrane in prikazati pravilen način shranjevanja prehranskih izdelkov.

3. Pravilno reciklirati in odlagati ostanke hrane (kompostiranje in ločeno odlaganje v zabojnik za biološke odpadke).

4. Povečati zavedanje o odgovornem ravnanju s hrano.

5. Skrbeti in krepiti izobraževanje o odgovornem ravnanju s hrano in zavrženo hrano.

Reciklirana kuharija

Ali ste vedeli, da v Sloveniji zavržemo preko 140 tisoč ton hrane, kar pomeni, da jo vsak Slovenec letno zavrže približno 68 kilogramov?

V domači kuhinji se hitro zgodi, da prevelike količine jedi pristanejo v smeteh. Načrtovanje pravih količin in ustvarjanje vedno novih jedi je namreč včasih velik izziv, zato vam tukaj na pomoč priskočimo mi. V okviru projekta Hrana ni za tjavendan že vrsto let vodimo projekt Reciklirana kuharija, v okviru katere nastane knjižica receptov, ki vam bo pomagala pri tem, da vaše kuharske mojstrovine zaradi prevelikih količin ali izbirčnih jedcev ne zavržemo, ampak jih na preprost način uporabimo v slastnih jedeh. V okviru Reciklirane kuharije je do danes nastalo že sedem knjižic z recepti, ki na edinstven način prikazujejo, kako lahko krojimo usodo naši najljubši hrani. Za vaš navdih za slastno kosilo, prigrizek ali večerjo objavljamo vseh sedem knjižic.
Vabljeni, da si jih brezplačno naložite, vsekakor pa bomo zelo veseli, če na družbenih omrežjih delili tudi slike jedi, ki jih boste s pomočjo naših knjižic pripravili.
Pa dober tek!
Knjižice lahko prelistate ali prenesete s klikom na tej povezavi.

Rešitev

Vsako leto v sklopu projekta poteka tudi natečaj Reciklirana kuharija, kjer šole, vrtci in posamezniki prispevajo zanimive in inovativne recepte, ustvarjene iz ostankov drugih obrokov oziroma jedi. Kuharski mojster ni tisti, ki dobra kuha ter ustvarja veliko odpadkov, temveč tisti, ki premišljeno nakupuje in uporabi vse sestavine.

Tudi sicer se v Lidlu Slovenija redno udeležujemo različnih delovnih skupin na vladni in nevladni ravni, katerih cilj je zmanjševanje količine viškov hrane in osveščanje o odgovornem ravnanju s hrano.

Rezultati
8 sezon projekta Hrana ni za tjavendan

46.600

vključenih otrok

160

sodelujočih ustanov na leto

700

vključenih mentorjev na leto

500

različnih aktivnosti v letu

30 %

povprečno zmanjšanje količin zavržene hrane

800

receptov Reciklirane kuharije

95 %

največje zmanjšanje količin zavržene hrane

TOP