Sledite nam!

Lidl facebook  Lidl instagram  Lidl twitter

Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Proč mečemo ogromne količine neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, saj imamo v razvitih državah svežo in poceni hrano vedno na dosegu roke.

Letos smo zato 24. aprila prvič obeležili Slovenski dan brez zavržene hrane. Z njim smo želeli slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni. To so tudi cilji našega dolgoletnega projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajamo skupaj s programom Ekošola.
Pobudi se lahko pridruži vsak, ki je predan zmanjševanju obremenitev našega planeta, ne glede na to, ali gre za posameznika, ustanovo, podjetje ali drugo organizacijo. Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ljudi po svetu.
    
Boljši svet je v naših rokah!

Pobudo ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane predstavljajo tri zaveze, ki bodo vsaka zase in vse skupaj pripomogle k zmanjševanju količin zavržene hrane in ustvarjanju boljšega sveta.

S pristopom k pobudi se zavezuješ, da:

1. Boš odgovorno, premišljeno in preudarno ravnal s hrano, ki jo kupuješ, shranjuješ in uživaš.

2. Boš skrbel za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabiš.

3. Boš tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge, ki lahko primaknejo svoj delček k cilju pobude, informiral in spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.

Hvala, ker skupaj z nami ustvarjaš boljši svet!

Pobuda ob Dnevu brez zavržene hrane
za posameznike

Pobuda ob Dnevu brez zavržene hrane
za družine

Pobuda ob Dnevu brez zavržene hrane
za podjetja in organizacije

S klikom na posamezno fotografijo se vam odpre izbrana zaveza.
Pri zavezi se vam bo v desnem kotu pokazalo okence "MENU", nato pa izberete možnost "NALOŽI PDF". Zavezo tako prenesete na vašo izbrano napravo, v okencih pa se vam prikaže prostor za vnos imena, imena vaše družine ali vašega podjetja.

Pomagaj nam širiti glas o problematiki zavržene hrane! Deli pobudo s svojimi prijatelji.

Vabljeni, da nam na e-naslov: boljsisvet@lidl.si pošljete fotografije vaših izpolnjenih zavez.
Vsi, ki se boste z objavo strinjali, boste objavljeni tudi na spletni strani: www.boljsi-svet.si. 

Zavezi ob Dnevu brez zavržene hrane so se pridružili tudi:

Mestna občina Murska Sobota
evropska poslanca Ljudmila Novak in dr. Milan Brglez

Zmagovalne zgodbe natečaja Zgodbe o zavrženi hrani

V sklopu prvega Slovenskega dneva brez zavržene hrane smo organizirali natečaj za najboljšo kratko zgodbo o zavrženi hrani. Prispelo je več kot 200 zgodb, med najboljših 5 pa so se uvrstile naslednje:

Izbirčne veveričke - Dana in Asja Perhoč
Košček popečene slanine - Nika Kuzma
Kruhek Stanko in njegovo sporočilo - Maks Dobovšek, Katarina in Hana Trpčević
Na naši pici jemo, kar je ostalo - Rassel Šavron in Erika Rebula
Tine in Pisanko - Patrik in Doroteja Anžlovar

Zmagovalne zgodbe so upodobljene tudi v ilustracijah, ki so jih ustvarili Jana Fak, Nea Likar, Nina Kovačič, David Krančan in Gregor Goršič. Ilustracije najdete na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji.

Naslov:
Izbirčne veveričke

Avtorici:
Dana in Asja Perhoč

Ilustrator:
Gregor Goršič

Skuhajmo le toliko,
kolikor lahko pojemo.
Naslov:
Košček popečene slanine

Avtorica:
Nika Kuzma

Ilustrator:
David Krančan

Nekateri lahko o njej le sanjajo, drugi jo mečejo proč.
Naslov:
Kruhek Stanko in njegovo sporočilo

Avtorji:
Maks Dobovšek, Katarina in Hana Trpčević

Ilustratorka:
Nea Likar

Z malo domišljije lahko star kruh postane, karkoli želiš.
Naslov:
Na naši pici jemo, kar je ostalo

Avtorja:
Rassel Šavron in Erika Rebula

Ilustratorka:
Nina Kovačič

V tej družini ne tratijo hrane. Kaj z njo storijo, preberi v zgodbici.
Naslov:
Tine in Pisanko

Avtorja:
Patrik in Doroteja Anžlovar

Ilustratorka:
Jana Fak

Namesto v smeti v okusne jedi.

Najboljše zgodbe o zavrženi hrani so dobile tudi zvočno podobo!

Zgodbe o zavrženi hrani smo za podkast Ustvarimo boljši svet prebrali Lidlovke in Lidlovci. Prisluhnite zgodbi izbirčnih veveričkah, o kruhku Stanku, Tinetu in Pisanku, koščku popečene slanine in zgodbi o tem, kako lahko na pici pojemo, vse kar nam ostane.

V sklopu letošnjega prvega Slovenskega dneva brez zavržene hrane smo organizirali natečaj za najboljšo kratko zgodbo o zavrženi hrani! Poleg denarne nagrade so nagrajene zgodbe objavljene na tem spletnem mestu in upodobljene na plakatih po Sloveniji!

Preberite še:

ZAKAJ SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE?

Ozaveščenost o problematiki zavržene hrane je vse večja, vendar pa ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane na žalost še vedno konča med odpadki. Da bi opozorili in zmanjšali količine zavržene hrane smo se v Lidlu Slovenija v sodelovanju z Ekošolo odločili obeležiti prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki bo 24. aprila. Pobudi se lahko pridruži vsakdo, ki želi primakniti svoj delež pri ustvarjanju boljšega jutri.

KAKO PRAVILNO SHRANJEVATI ŽIVILA, DA BODO OSTALA ČIM DLJE SVEŽA?

Našo prehrano sestavljajo različne kategorije živil, ki popestrijo dnevni jedilnik in poskrbijo za dovoljšen vnos raznolikih hranil, vitaminov in mineralov, potrebnih za ohranjanje našega zdravja. Ob prihodu iz trgovine nas živila, kot so sadje in zelenjava, testenine, meso, ribe, jajca in še kaj, čakajo, da jih pospravimo na njihovo mesto. A kam jih postaviti, da bodo ta ostala čim dlje sveža in primerna za uživanje? Pravilno shranjevanje lahko močno vpliva na daljšo obstojnost živil, s čemer lahko tudi vi pridobite dodaten čas, za pripravo svoje najljubše jedi brez zavržkov.

5 TRIKOV, KI VAM OLAJŠAJO ŽIVLJENJE V KUHINJI

Zagotovo si nihče med nami ne želi zavreči živil, ki jih je kupil, saj je zanj namenil del svojih dohodkov in jih je izbral, ker so mu pri srcu. A hitro se lahko zgodi, da nam kuharske načrte prepreči časovna stiska, smo nakupili preveč, na določena živila lahko preprosto pozabimo ali jih v shrambi spregledamo. Z nekaj triki, ki poskrbijo za to, da so živila obstojnejša, jim lahko podaljšamo življenjsko dobo in s tem možnost, da jih četudi kasneje uporabimo in ne zavržemo.

TOP