OKOLJE

Za nas je “zeleno razmišljanje” modra odločitev, ne le prazen izraz. K svojim najpomembnejšim poslovnim odločitvam dosledno prištevamo tudi odgovornost do okolja in k temu spodbujamo svoje zaposlene, kupce, poslovne partnerje in širšo družbo. Pri stebru okolje se osredotočamo na dve osrednji področji: zeleno podjetje in celosten sistem za zmanjševanje količin zavržene hrane Hrana ni za tjavendan.

Več o naših prizadevanjih in skrbi za okolje si lahko preberete s klikom >> TUKAJ <<.

Prvi prejemniki certifikata za trajnostno gradnjo LEED v Sloveniji

V Lidlu Slovenija smo za trajnostno gradnjo logističnega centra Arja vas kot prvi v Sloveniji prejeli zlati certifikat LEED, ki ga podeljuje US Green Building Council. LEED je eden najbolj prepoznavnih mednarodnih okoljskih certifikatov trajnostne gradnje in delovanja. Največ točk smo prejeli v kategorijah učinkovita poraba vode, energija in ozračje ter inovativnost in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Svetovno priznana in globalno ena najbolj razširjenih shem certificiranja trajnostnih gradbenih projektov obravnava ekološke, energetske, ekonomske in socialne vidike gradnje. Certifikat LEED, ki ga je razvil Green Building Council US, se podeljuje za vse tipe stavb in vrednoti v vseh gradbenih fazah, od projektiranja, do gradnje ter obratovanja in vzdrževanja objekta. V primeru našega novega logističnega centra v Arji vasi so ocenjevali trajnostno načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objekta.

»Približno 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje, prihaja iz stavb, zato so trajnostne zgradbe ključne za zdravo prihodnost ljudi in podjetij. Certifikat LEED je naložba v prihodnost ter je mednarodni pokazatelj odličnosti in zavezanosti trajnostnim vrednotam. Strategije ocenjujejo neodvisni zunanji pregledovalci, ki podeljujejo točke na podlagi ciljev, ki jih je opredelila projektna skupina. Logistični center Arja vas se je s certificiranjem pridružil več kot 100 tisoč zgradbam po svetu, vključenim v najbolj razširjen sistem ocenjevanja zelenih zgradb,« o certifikatu LEED pravi Kay Killmann, generalni direktor GBCI Europe, podjetja, ki skrbi za certificiranje LEED v Evropi.

Naš nov logistični center, ki je zaživel jeseni 2019, je eden največjih in najsodobnejših logističnih centrov v Sloveniji in je bil načrtovan z mislijo na okolje. Nahaja se v osrčju Slovenije, zaradi česar omogoča kratke prometne poti in nizek odtis toplogrednih plinov, hkrati pa predstavlja okolju prijazno delovno mesto za približno 200 zaposlenih.

Zasluge za prejem zlatega certifikata LEED nosijo tudi Lidlovi poslovni partnerji, ki so s strokovnim znanjem in izkušnjami omogočili nastanek Lidlovega logističnega centra. Trajnostni projekt je namreč nastal v tesni povezavi z Občino Žalec in več kot 100 slovenskimi podjetji.

Več in podrobneje na TEJ POVEZAVI.

Proti poplavi plastike

Konec marca 2018 smo sprejeli zavezo o sistemskem zmanjševanju uporabe plastičnih materialov.

Tako načrtujemo, da bomo:

pri svojem poslovanju do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter
da bo istega leta vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana na način, da jo bo mogoče 100-odstotno reciklirati ali ponovno uporabiti.

Prvi korak k uresničevanju zaveze o zmanjševanju plastike smo izvedli že 1. junija 2018, ko smo na blagajnah Lidla Slovenija ukinili prodajo navadnih nakupovalnih plastičnih vrečk. Na blagajnah so tako na voljo le še trajnostne nakupovalne torbe, ki so narejene iz recikliranih materialov, papirnate vrečke s certifikatom FSC in trajne bombažne vrečke iz Fairtradove proizvodnje.　

Prav tako smo se poslovili od plastike za enkratno uporabo. V letu 2019 smo v trgovinah prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke s plastičnim delom. Drugi korak v to smer pa so prizadevanja za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.

Prejeli certifikat IS0 500001 za učinkovito energetsko upravljanje

Tehnična strokovna organizacija DEKRA je Lidlu Slovenija podelila mednarodno priznan certifikat ISO 50001 in s tem potrdila, da kot trgovsko podjetje energetsko učinkovito upravljamo svoje nepremičnine: upravno stavbo in logistični center v Komendi ter trgovine. Samo z ukrepi varčne rabe energije v letu 2018 smo v Lidlu Slovenija zmanjšali porabo električne energije za pet odstotkov.

Standard ISO 50001 se podeljuje podjetjem, ki trajnostno in učinkovito upravljajo energijo. Ponuja jim platformo za nadaljnje spremljanje kazalnikov energetske učinkovitosti, določitev področij, na katerih so možne izboljšave, nadzorovanje izvedenih energetskih ukrepov ter aktivno delovanje zaposlenih na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vse z namenom optimalne izrabe energetskih virov in manjše porabe energije.

Med številnimi ukrepi, ki smo jih v Lidlu Slovenija leta 2018 udejanjili v svojih trgovinah, je uvedba LED-osvetljave prostorov, pametni sistem ogrevanja in ohlajanja (prilagajanje temperature številu obiskovalcev in delu dneva) ter stalen nadzor temperature v hladilnikih. Izvedli so obsežno šolanje zaposlenih in v upravni stavbi zamenjali plinsko peč s toplotno črpalko.

"Certifikat ISO 50001 je rezultat prizadevanj Lidlovk in Lidlovcev za zmanjšanje rabe energije in izboljšanje energetskega upravljanja ter dokazuje, da uresničujemo svoje zaveze na področju naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet," je povedal Robert Penezić, direktor investicij v Lidlu Slovenija. "Okolju prijaznim energetskim ukrepom se bomo intenzivno posvečali tudi v prihodnjih letih, med večjimi letošnjimi projekti je gradnja 1 MW velike sončne elektrarne na strehi novega logističnega centra v Arji vasi." Že sedaj sta s sončno elektrarno na strehi opremljeni Lidlovi trgovini v Mariboru (Ptujska cesta) in Ljubljani (Bežigrad).

V Skupini Lidl je s certifikatom ISO 50001 trenutno certificiranih skupno 27 Lidlovih držav, poleg Lidla Slovenija so v nedavnem sklopu držav certifikat prejeli še Lidl Portugalska, Lidl Grčija, Lidl Slovaška in Lidl Bolgarija.

Skrbimo za zeleno logistiko

Pri načrtovanju logističnih poti v Lidlu ni nič prepuščeno naključjem. Našo dovršeno mednarodno distribucijsko mrežo odlikujejo premišljene in optimizirane logistične poti. Naročanje blaga za poslovalnice in skladiščni procesi potekajo preko najsodobnejših IT in tehnoloških sistemov. Ob enem pa vseskozi skrbimo, da dostave blaga potekajo na najbolj učinkovit način.

Skrbimo za manj zavržene hrane

Od maja 2015 v sodelovanju z Ekošolo izvajamo projekt Hrana ni za tjavendan. V akcijo ozaveščanja za zmanjševanje in preprečevanje nastanka zavržene hrane se je že prvo leto vključilo 22 osnovnih šol, 7 vrtcev in 6 srednjih šol.

Danes jih je že petkrat več, saj število sodelujočih izobraževalnih ustanov vključenih v projekt vsako leto narašča. V letu 2019 je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol. Projektu ima tudi kategorijo šol, ki lahko sodelujejo v projektu, in sicer izobraževalne ustanove za učence s posebnimi potrebami.

Rezultati v projektu so odlični. Kot zanimivost, na eni od sodelujočih osnovnih šol so po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov, na več šolah pa se že po prvem mesecu izvajanja projekta količina zavržene hrane zmanjša kar za polovico. Problematiki zavržene hrane tudi sicer namenjamo posebno pozornost. Lotili smo se poglobljene analize in oblikovanja ukrepov za dodatno zmanjšanje presežnih prehrambnih izdelkov.

Z učinkovito optimizacijo procesov nadzora in naročanja blaga skrbimo, da je izdelkov, ki bi jim potekel rok, na naših policah čim manj. Z različnimi ukrepi in s pomočjo sistemskega naročanja uspešno preprečujemo opaznejše presežke prehrambnih izdelkov v ponudbi. V kolikor do njih kljub vsej skrbi pride, izdelke, ki so označeni z »Uporabno najmanj do«, doniramo različnim humanitarnim ustanovam po celi Sloveniji, s katerimi tudi sicer redno sodelujemo.

V Lidlu Slovenija k problematiki zavržene hrane pristopamo tudi z razvitim učinkovitim sistemom donacij izdelkov iz svojih poslovalnic za ljudi v socialni stiski v okviru projekta Donirana hrana Zveze Lions Slovenija. Do danes hrano doniramo iz 21 Lidlovih poslovalnic iz vse Slovenije, število sodelujočih poslovalnic pa nameravamo še povečati.

Skrbimo za zelene poslovalnice

Osvetljevanje zunanjih površin prilagajamo letnemu času in skrbimo, da je svetlobna onesnaženost čim manjša. Namestili smo sončno elektrarno na strehi poslovalnic v Ljubljani (Bežigrad, 2016) in Mariboru (Ptujska cesta, 2018). Tako pridobljena energija se porablja v poslovalnicah, presežki pa se oddajajo v omrežje.　

Postavili smo polnilnice za električna vozila pred upravno stavbo v Komendi in pred nekaterimi poslovalnicami (Ljubljana Zaloška, Maribor Ptujska cesta). 　

V vseh novih poslovalnicah nam najsodobnejša tehnologija omogoča, da topel zrak iz hladilnih naprav uporabimo pri segrevanju zraka poslovalnice.

V vseh novih poslovalnicah smo vgradili varčno LED-razsvetljavo, v starih pa stare svetilke posodobil z LED-svetilkami. Tako spodbujamo učinkovito rabo energije v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES. Upravna zgradba se od leta 2017 greje in hladi s pomočjo toplotne črpalke.

Ves čas skrbimo za transparentno, odgovorno, in trajnostno usmerjeno ravnanje z odpadki, ki nastajajo dnevno pri naših procesih v poslovalnicah in logističnem centru. Od leta 2018 ločeno zbiramo odpadni tekstil za nadaljnjo obdelavo oz. predelavo, ki ju izvajajo poslovni partnerji. S tem skrbimo za manjši obseg mešanih komunalnih odpadkov. Z uvedbo označenih mest za zbiranje odpadkov, odpadne in transportne embalaže v skladišču je izboljšal kakovost ločevanja odpadkov in embalaže, optimiziral transportne poti pobiranja embalaže, okrepil ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti ločevanja odpadkov in embalaže ter povečal čistočo in urejenost skladišča. Septembra 2018 smo spremenili obseg in format tedenskega letaka in s tem na letni ravni prihranili 400 ton papirja.