V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.

Projekt se letos posebej osredotoča na spremljanje količin zavržene hrane v domačih gospodinjstvih. Sodelujoči otroci bodo skupaj s svojimi starši izpolnjevali družinski dnevnik zavržene hrane. Lani je v projektu sodelovalo več kot 5.000 otrok, v povprečju pa so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane. Letos veliko šol z aktivnostmi nadaljuje, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo projekt izvajale prvič.

Letos v središču domača gospodinjstva

Projekt Hrana ni za tjavendan nagovarja starostne skupine otrok od vrtca do srednje šole. Za sodelujoče ustanove so pripravljene različne aktivnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše, do možnosti snemanja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele”Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane”, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma skupaj s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem pa bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali pa bodo tudi družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane.

Utrinek iz lanskega zaključnega dogodka Hrana ni za tjavendan.

V Lidlu Slovenija odgovorni do hrane in okolja 

Lidl Slovenija je skupaj s programom Ekošola snovalec projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izjava v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. V podjetju so zadovoljni, da je interes za projekt vsako leto večji in da problematika zavržene hrane postaja vedno bolj pomembna tema, tako v izobraževalnih ustanovah, kot v domačih gospodinjstvih in širši družbi.  Lidl Slovenija projekt podpira v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujejo družbeno odgovorne in okoljske projekte. Tudi področje zavržene hrane je v Lidlu Slovenija pomembna tematika, ki jih namenjajo veliko pozornosti. »Z različnimi ukrepi se trudimo, da zavržemo čim manjšo količino hrane, kar dosegamo s skrbnim in premišljenim načrtovanjem logističnih poti ter sodelovanjem na različnih dobrodelnih aktivnostih. V kar nekaj slovenskih krajih v sodelovanju z Lions klubom Celje izvajamo projekt Viški hrane, s čimer skrbimo, da čim manj neoporečne hrane konča v uničenju. S projekti, kot je Hrana ni za tjavendan, med otroci in mladostniki, pa tudi širšo družbo, širimo pomembno sporočilo, da hrana ne sme biti odpadek in da moramo z njo ravnati odgovorno, « je ob pričetku projekta dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija.

Letos že četrta knjižica Reciklirana kuharija

V okviru projekta bo tudi letos potekal natečaj Reciklirana kuharija, kjer bodo otroci, učenci in dijaki raziskovali inovativne načine ponovne uporabe živil in oblikovali nove recepte iz ostanka živil ali obrokov. Snovalci projekta bodo zmagovalne recepte poustvarili, jedi fotografirali in jih izdali v priročni kuharski knjižici. Knjižice iz zadnjih treh leti projekta so na voljo tukaj.

Povej svoje mnenje:

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

Kam z ostanki hrane po praznikih?

Prvi del praznikov je že za nami, pred nami pa je le še zadnje dejanje tega leta. Večina ljudi med prazniki zase in za svoje bližnje pripravi prave pojedine in ne malokrat se zgodi, da nam veliko hrane ostane. A najpomembneje je, da hrane ne vržemo stran, temveč jo z malce domišljije spremenimo v okusne in vabljive popraznične jedi.

Naložite si vse tri knjižice Reciklirana kuharija!

V okviru natečaja Hrana ni za tjavendan, ki ga ponosno podpiramo že nekaj let zapored, smo doslej skupaj z Ekošolo pripravili že tri knjižice z enostavnimi, recikliranimi recepti ter jih poimenovali Reciklirana kuharija. Ker vemo, da tudi najbolj veščim kuharjem tu in tam zmanjka idej za pripravo jedi, tokrat vse tri knjižice objavljamo na enem mestu

Recimo plastiki NE – prinesimo svojo vrečko!

Plastika ima močen vpliv na življenje živali, saj se lahko zapletejo v plastične nosilne vrečke ali delce plastike pomotoma zamenjajo za hrano. Tako se ne morejo več prehranjevati, plavati, leteti, teči ali se razmnoževati.