Do konca 2019 bomo v Lidlu Slovenija prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo

Do konca 2019 bomo v Lidlu Slovenija prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke s plastičnim delom. V drugem koraku si bomo prizadevali tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.

Potem ko smo pred nekaj meseci napovedali zmanjšanje uporabe plastike za 20 % do leta 2025 in s 1. junijem s svojih blagajn povsem umaknili navadne plastične nakupovalne vrečke, se lotevamo novega koraka. Do konca 2019 v Lidlovih trgovinah ne bo več naprodaj plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke s plastičnim delom. Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oziroma materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Nadalje si bomo prizadevali tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.

Plastični pribor za enkratno uporabo. Slika je simbolična. (VIr: Thinkstockphotos.de)

Načrtujemo, da bomo že nabavljene količine plastičnih izdelkov za enkratno uporabo odprodali in jih nato postopno zamenjali z alternativnimi materiali. Tako boste naši kupci še vedno imeli možnost nakupa izdelkov, na katere ste navajeni.

Pri naši strategiji za zmanjšanje plastike v naših trgovinah sledimo naslednjim smernicam: Izogibanje – Zmanjševanje – Recikliranje. Z ukinitvijo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo se bomo aktivno izogibli uporabi plastike ter tako prispevali k izboljšanju naših rezultatov glede zmanjševanja plastike.

Fotografija je simbolična.

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?