Do konca 2019 bomo v Lidlu Slovenija prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo

Do konca 2019 bomo v Lidlu Slovenija prenehali prodajati plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke s plastičnim delom. V drugem koraku si bomo prizadevali tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.

Potem ko smo pred nekaj meseci napovedali zmanjšanje uporabe plastike za 20 % do leta 2025 in s 1. junijem s svojih blagajn povsem umaknili navadne plastične nakupovalne vrečke, se lotevamo novega koraka. Do konca 2019 v Lidlovih trgovinah ne bo več naprodaj plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posodice in kozarci, krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke s plastičnim delom. Nadomestili jih bodo izdelki iz alternativnih materialov oziroma materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Nadalje si bomo prizadevali tudi za ukinitev in prilagoditev jedilnega pribora in slamic pri izdelkih, kot so napitki, pripravljene jedi, solate in podobno.

Plastični pribor za enkratno uporabo. Slika je simbolična. (VIr: Thinkstockphotos.de)

Načrtujemo, da bomo že nabavljene količine plastičnih izdelkov za enkratno uporabo odprodali in jih nato postopno zamenjali z alternativnimi materiali. Tako boste naši kupci še vedno imeli možnost nakupa izdelkov, na katere ste navajeni.

Pri naši strategiji za zmanjšanje plastike v naših trgovinah sledimo naslednjim smernicam: Izogibanje – Zmanjševanje – Recikliranje. Z ukinitvijo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo se bomo aktivno izogibli uporabi plastike ter tako prispevali k izboljšanju naših rezultatov glede zmanjševanja plastike.

Fotografija je simbolična.

Povej svoje mnenje:

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.

Kam z ostanki hrane po praznikih?

Prvi del praznikov je že za nami, pred nami pa je le še zadnje dejanje tega leta. Večina ljudi med prazniki zase in za svoje bližnje pripravi prave pojedine in ne malokrat se zgodi, da nam veliko hrane ostane. A najpomembneje je, da hrane ne vržemo stran, temveč jo z malce domišljije spremenimo v okusne in vabljive popraznične jedi.

Naložite si vse tri knjižice Reciklirana kuharija!

V okviru natečaja Hrana ni za tjavendan, ki ga ponosno podpiramo že nekaj let zapored, smo doslej skupaj z Ekošolo pripravili že tri knjižice z enostavnimi, recikliranimi recepti ter jih poimenovali Reciklirana kuharija. Ker vemo, da tudi najbolj veščim kuharjem tu in tam zmanjka idej za pripravo jedi, tokrat vse tri knjižice objavljamo na enem mestu