Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Miha in Dora, ustvarjalca kulinaričnega bloga Moj guštTamara iz ekipe Drznih deklet in Mami na vrtu so nam izkušnje zaupali v videu, ki si ga lahko ogledate na naši Facebook strani in obenem sodelujte v super nagradni igri.

  

Zakaj pa sploh pride do velikih količin zavržene hrane?

  • Ker ne načrtujemo priprave obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej.
  • Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (zelenjave, sadja …).
  • Ker kupimo prevelike količine hrane.
  • Ker živila založimo in pozabimo na njih v ozadju omar, hladilnika, zamrzovalne skrinje.
  • Ker ne ločimo med oznakama »uporabno do« in »uporabno najmanj do«.
  • Ker skuhamo prevelike količine hrane.
  • Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti.
  • Zaradi splošnega kulturno pogojenega odnosa do hrane.

 

Vse do 20. aprila nas spremljajte na našem Facebook profilu in tukaj, kjer vam bomo zaupali obilo nasvetov za uspešno spopadanje z odvečnimi količinami zavržene hrane. Ne pozabite, zavržena hrana je posledica kopice dejavnikov, a v prvi vrsti gre za naše odločitve in ravnanja.

Skupaj lahko že z malimi koraki dosežemo velike spremembe! 

Povej svoje mnenje:

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.

Kam z ostanki hrane po praznikih?

Prvi del praznikov je že za nami, pred nami pa je le še zadnje dejanje tega leta. Večina ljudi med prazniki zase in za svoje bližnje pripravi prave pojedine in ne malokrat se zgodi, da nam veliko hrane ostane. A najpomembneje je, da hrane ne vržemo stran, temveč jo z malce domišljije spremenimo v okusne in vabljive popraznične jedi.

Naložite si vse tri knjižice Reciklirana kuharija!

V okviru natečaja Hrana ni za tjavendan, ki ga ponosno podpiramo že nekaj let zapored, smo doslej skupaj z Ekošolo pripravili že tri knjižice z enostavnimi, recikliranimi recepti ter jih poimenovali Reciklirana kuharija. Ker vemo, da tudi najbolj veščim kuharjem tu in tam zmanjka idej za pripravo jedi, tokrat vse tri knjižice objavljamo na enem mestu

Več kot 5.200 otrok za manj zavržene hrane

Danes, 8. junija, se je zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki smo ga že četrto leto zapored izvedli v sodelovanju s programom Ekošola. Letos je v projektu sodelovalo več kot 5.200 učencev in 150 mentorjev, sodelovale pa so tudi šole s prilagojenim programom. Na zaključnem dogodku smo nagradili ustanove, ki so pri tem dosegle najboljše rezultate.