Izšla je četrta številka knjižice Reciklirana kuharija – naložite jo in preizkusite recepte!

V okviru projekta Hrana ni za tjavendan je izšla že četrta številka knjižice Reciklirana kuharija. Knjižica je prava sodobna kuharica, ki ponuja številne nasvete in recepte, kako ponovno uporabiti ostanke od jedi, na primer kosila ali večerje.

Recepte so ustvarjali otroci in mladostniki iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, med njimi pa smo izbrali 12 najboljših. Poleg njih so recepte prispevali tudi slovenski blogerji: Sabina Čarman (www.maminavrtu.si), Dora Markun in Miha Pušavec (www.mojgust.si), Tamara Bastarda (drznadekleta.blogspot.com).

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.