Kam z ostanki hrane po praznikih?

Prvi del praznikov je že za nami, pred nami pa je le še zadnje dejanje tega leta. Večina ljudi med prazniki zase in za svoje bližnje pripravi prave pojedine in ne malokrat se zgodi, da nam veliko hrane ostane. A najpomembneje je, da hrane ne vržemo stran, temveč jo z malce domišljije spremenimo v okusne in vabljive popraznične jedi.

Za lažji začetek smo vam pripravili tri recepte, s katerimi boste prav gotovo prepričali svoje najdražje. Tudi po praznikih.

ZELENJAVNA ZLOŽENKA 

  • 1 manjši jajčevec
  • olivno olje
  • 110 g sira
  • 200 g buče hokaido (narezane na rezine po 0,5 cm)
  • 2 celi jajci in 2 rumenjaka
  • 1,5 dcl sladke smetane
  • sol in poper
  • 20 g naribanega parmezana
  • šopek peteršilja

1.) Pečico ogrejete na 175°C. Pekač dobro namažite z maslom in obložite s peki papirjem. 2.) Jajčevec naražite na centimeter široke rezine, jih popecite na olivnem olju in jih položite v pekač kot prvo plast. 3.) Prvo plas posujte s polovico sira. 4.) Čez naložite na rezine narezano bučo in ponovno posujte s sirom. 5.) V posodi z metlico zmešajte jajci, rumenjaka, sladko smetano, sol in poper. Dodajte še parmezan in sesekljan peteršilj. 6.) Prelijte čez zelenjavo in postavite v predhodno segreto pečico. Pecite 30-35 minut in postrezite še toplo jed.

NADEVANE PAPRIKE 

  • 2 zeleni papriki
  • olivno olje
  • 2 stroka česna
  • 2 manjša rdeča paprika
  • 150 g kuhanega riža
  • 1-2 žlici sojine omake
  • večja pest špinače
  • sol
  • 20 g feta sira + 10 g za povrhu

1.) Pečico ogrejte na 175°C. 2.) Papriki prerežite na pol in izdolbite semena. Dobro ju naoljite z olivnim oljem in posujte s soljo. Prazne polovičke pecite na pekaču, obloženem s peki papirjem, približno 20 minut oziroma dokler se ne zmehčajo. 3.) Medtem pripravite nadev. 4.) Česen sesekljajte, rdečo papriko drobno narežite ter ju popražite na olivnem olju. 5.) Po nekaj minutah dodajte riž, sojino omako, nasekljano špinačo in sol. 6.) Na srednjem ognju pustite še nekaj minut, nato odstavite. V nadev vmešajte še nadrobljen feta sir. 7.) Popečene polovičke paprike previdno nadevajte in po vrhu posujte še z malo feta sira. 8.) Vrnite v pečico za dobrih 10 minut, nato postrezite.

PIŠČANČJA PITA

  • žlička masla
  • 100 g pora
  • 100 g svežih šampinjonov
  • 100 g kuhanega ali pečenega piščančjega mesa
  • nekaj vejic timijana
  • 1 dcl sladke smetane
  • 2 žlici belega vina
  • 100 g graha
  • sol
  • 0,5 dcl sladke smetane
  • žlička škroba
  • listnato testo
  • jajce

1.) Pečico ogrejte na 200°C. 2.) Por drobno narežite. Šampinjone operite in narežite na četrtinke. 3.) Na prvi ponvi segrejte maslo, dodajte por in šampinjone ter malce prepražite. Dodajte še koščke mesa, timijan in zalijte s sladko smetano. 4.) Na srednjem ognju pustite kuhati nekaj minut in nato dodajte še vino, grah ter sol. 5.) V manjši skodelici zmešajte še 0,5 dcl smetane in škrob ter vse skupaj dodajte v prvo ponvico. Kuhajte še nekaj minut in odstavite. 6.) Pripravite keramični pekač in vanj vlijte piščančjo zmes. 7.) Listnato testo odvijte in položite čez pekač ter pri straneh odrežite odvečno testo. Odvečnega testa ne vrzite, pač pa z modelčki za pecivo izrežite poljubne oblike in jih položite na vrh pite. 8.) Pripravljeno pito premažite z jajcem, dajte v pečico in pecite približno 20 minut oziroma do zlatorjave barve.

Za konec pa le še: dober tek in uspešen skok v 2019! 😉

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?