NA LIDLOVIH BLAGAJNAH OD 1. JUNIJA NIČ VEČ PLASTIČNIH VREČK

V Lidlu Slovenija smo se odločili, da s 1. junijem na naših blagajnah ne bo več navadnih plastičnih vrečk. To je naš prvi korak k uresničevanju zaveze o zmanjševanju plastike, v okviru katere načrtujemo, da bomo pri svojem poslovanju do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter da bo istega leta vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana na način, da jo bo mogoče 100-odstotno reciklirati ali ponovno uporabiti.

Od junija 2018 dalje boste lahko Lidlovi kupci na blagajni izbirali med različnimi papirnatimi vrečkami (s FSC certifikatom za papir iz trajnostnega vira), ki se jih lahko odloži med star papir ali na kompostnik.

V prodaji bodo ostale še trajne vrečke, izdelane iz reciklirane plastike, ter vrečke za zagotavljanje hladilne verige za toplotno občutljive izdelke. Kmalu bodo kot novost v ponudbo dodali tudi bombažno vrečko, ki bo izdelana v okviru pravične proizvodnje (Fairtrade).

»Z umikom navadnih plastičnih vrečk iz prodaje želimo dodati kamen v mozaiku trajnega zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, obenem pa kupcem ponuditi trajnostno alternativo. Prepričani smo, da bodo kupci naš ukrep pozdravili in s tem aktivno pripomogli k zmanjšanju odpadne plastične embalaže,« je ob tej priložnosti povedal Gregor Kosi, generalni direktor Lidla Slovenija.

Fotografija je simbolična (Vir: thinkstockphotos.de)

Sočasno z umikom plastičnih vrečk z blagajn smo v Lidlu Slovenija po vzoru mednarodne skupine Lidl sprejeli zavezo, da bomo do leta 2025 zmanjšali uporabo plastičnih materialov v svojem poslovanju za 20 odstotkov. Zavezali smo se tudi, da bo do leta 2025 vsa embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk narejena iz plastičnih materialov, ki jih bo možno 100-odstotno reciklirati, obnoviti ali ponovno uporabiti.

K zmanjševanju in spremembam pri plastični embalaži bomo pristopili postopoma, vseskozi pa bomo imeli v mislih ohranjanje kakovosti izdelkov. Embalaža izdelka ima namreč tudi pomembno funkcijo – živilo varuje, podaljša rok uporabnosti in omogoča, da ostane neoporečno. Tudi pri prilagoditvah plastične embalaže bo to naše vodilo, saj želimo na vsakem koraku kupcem ponujati najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Okolju prijazne rešitve na področju embalaže bomo iskali v tesnem sodelovanju z dobavitelji.

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?