Odmor je sestavni del vsakega procesa

Pomemben del skrbi zase je skrb za duševno zdravje. Če si ne vzamemo časa zase in za odmor, v skrajnem primeru tvegamo tudi izgorelost. O tem, kaj izgorelost je in zakaj se je treba naučiti ustaviti se, smo se pogovarjali z Lidlovim zunanjim svetovalcem, psihologom Matejem Lunežnikom.

Pomemben del skrbi zase je skrb za duševno zdravje. Če si ne vzamemo časa zase in za odmor, v skrajnem primeru tvegamo tudi izgorelost. O tem, kaj izgorelost je in zakaj se je treba naučiti ustaviti se, smo se pogovarjali z Lidlovim zunanjim svetovalcem, psihologom Matejem Lunežnikom.

  1. Kaj je izgorelost in zakaj izgorevamo?

Zadnje čase je tovrstnih vprašanj vedno več. Še pred približno 15 leti je bilo primerov adrenalne izgorelosti zelo malo, zdaj pa očitno vedno več ljudi doživi to stanje. Gre za stanje, ki ga zaznamujeta fizična in psihična izčrpanost. Razvije se po dolgotrajni izpostavljenosti stresnim dejavnikom, brez obdobja uravnoteženosti. Po domače to pomeni, da če smo dolgo časa pod stresom, veliko delamo, se ne odpočijemo in imamo previsoka pričakovanja ter cilje, ki jih želimo na vsak način doseči, naše telo na eni točki reče dovolj in se ustavi. Moramo vedeti, da se telo na stresne situacije prilagaja tako, da dovaja z adrenalinom in kortizolom dodatno energijo, da smo sposobni izpolnjevati vedno večje zahteve, ki nam jih nalaga okolje ali pa sami. V nekem trenutku pa ta kemija preneha delovati in takrat dobesedno nismo sposobni narediti več ničesar! Poznam primer gospe, doktorice, ki je veliko predavala in sodelovala z velikimi podjetji. Razložila mi je, da je potem, ko je izgorela, morala ves dan počivati, da je lahko popoldan posesala stanovanje. Tovrstne težave potrebujejo tudi zelo dolgo časa, da izzvenijo. Rehabilitacija po izgorelosti oziroma končnem stanju izgorelosti – adrenalnem zlomu – lahko traja celo od dve do štiri leta.

  1. Katere so ključne razlike med utrujenostjo (worn-out) in izgorelostjo (burn-out)?

Kronična utrujenost in odpor do dela sama po sebi še ne pomenita izgorelosti, ampak sta najpogosteje simptoma delovne izčrpanosti (worn-out), ki je normalna posledica pretiranih delovnih obremenitev. Izgorelost ali adrenalni zlom pa pomeni skoraj popolno izgubo energije, psihofizični in nevrološki zlom (blokada osi HHA), ki pogosto pripelje do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi. Stanje adrenalnega zloma lahko traja od nekaj tednov do več let. Pogosto se kaže skozi depresivne ali anksiozne simptome, lahko pa tudi kot resna telesna bolezen.

Značilen je občutek razočaranja in razvrednotenja. Simptomi se lahko še nekaj let periodično vračajo ob obremenitvah. Obdobje odpravljanja posledic po adrenalnem zlomu lahko traja dve do štiri leta. V prvem obdobju po zlomu se simptomi povrnejo že ob najmanjši telesni ali čustveni obremenitvi. Najprej se kažejo kot nenadni upadi energije, ki za sabo potegnejo še vse druge simptome.

Pozneje so ti simptomi redkejši, navadno nastopijo ob stiku z obremenilno situacijo, ki je bila sprožilni dejavnik za adrenalni zlom (podobno kot pri posttravmatski stresni motnji). Značilen je tudi izrazit odpor do prejšnjih življenjskih in delovnih situacij. Včasih so posledice adrenalnega zloma trajne in pripeljejo do invalidske upokojitve. Razlog je lahko trajen močan upad delovnih sposobnosti zaradi kroničnega pomanjkanja kortizola, oteženo ali onemogočeno vzpostavljanje psihofizičnega ravnotežja ali pa kronična močna depresija.

  1. Kakšen tip človeka (osebnostne značilnosti) je bolj podvržen tveganju za izgorelost?

Ponavadi so to ljudje z nekoliko nižjo samopodobo, zelo perfekcionistično naravnani ljudje, ki se želijo uveljaviti s svojimi dosežki pri delu. To so zelo sposobni in inteligentni zaposleni, ki imajo zelo visoka pričakovanja in nekoliko nerealno visoke cilje. Delo jim pomeni vse. To postavijo pred vse ostale temeljne stebre življenja, kot so družina, prosti čas, zdravje, hobiji in prijatelji! Takšni posamezniki opustijo skrb za svoje potrebe in vidijo zadovoljstvo le še v izpolnjevanju delovnih nalog. Na začetku kariere jim vse uspeva, šefi jih obožujejo, saj vedno skrbno dokončajo svoje delo, ostanejo dalj časa v službi, običajno se ne postavijo zase, predvsem pa pri njih težko slišiš besedico »Ne«, kaj šele »Ne, tega pa ne zmorem«. Zato ponavadi kar hitro napredujejo po hierarhični lestvici in si zastavljajo še višje cilje. Po nekaj letih takšnega tempa, ko počasi ne zmorejo več toliko narediti in ko jim ne uspeva več vse kot na začetku, pa namesto da bi si vzeli odmor, začnejo delati še več. In tako začnejo naglo drveti proti izgorelosti …

  1. Kako lahko pri sebi prepoznamo prve simptome izgorelosti?

Znakov je kar veliko. Predvsem gre za upadanje življenjske energije, nespečnost, močno tesnobo in strah, občutek odtujenosti … Takšni posamezniki imajo težave s spominom, izgubijo motivacijo za delo, se ne zmorejo več odločati, nezmožni postanejo za razna prilagajanja na spremembe, imajo občasne napade joka in panike, predvsem pa povsem spremenijo življenjski slog, postanejo cinični in negativni ter se odtujijo od okolice. Zelo pogosto izgubijo smisel za življenje in zapadejo v hudo depresijo.

  1. Kaj lahko pri sebi storimo, da zmanjšamo tveganje za nastanek izgorelosti?

Mislim, da vsi dobro vemo, kaj moramo storiti, vendar se zatakne, ko bi morali to izvesti. Napisal bom le eno besedo, in to je ODMOR.

Premalo se zavedamo, da nismo vsemogočni in da imata naše telo ter duševnost svoje zakonitosti in predvsem svoje meje.

Sam sem bil pred leti smučarski trener, tudi v svetovnem pokalu za moške in ženske. Pripravljali smo tekmovalce za največje tekme, kot so svetovni pokal, svetovno prvenstvo ali olimpijada. In zelo veliko vlogo pri grajenju forme vrhunskih športnikov smo posvečali počitku in regeneraciji. Zapomnite si nekaj: odmor je sestavni del vsakega procesa! Ne samo športnikovega ali zaposlenega v podjetju, temveč tudi naravnega. Tudi narava počiva.

Tisti, ki tega ne razumejo in imajo občutek, da takrat, ko nič ne delajo, lenarijo, so po mojem mnenju z eno nogo že na vlaku v kraj, imenovan izgorelost. Vlaki nazaj pa ne vozijo takoj.

Zato pa se poslušajte, vzemite si čas zase, za svoje zdravje, družino, prijatelje, hobije … Le tako boste lahko dolgo dobro in kakovostno delali, predvsem pa živeli.

To je vaša odgovornost do sebe. Pa vse dobro!

Matej Lunežnik, psiholog in mentalni trener (www.mentalni-trener.com)

Povej svoje mnenje:

Z MOVEMBRSKIMI AKTIVNOSTMI ZBRALI SKORAJ 9.000 EUR ZA UKC LJUBLJANA

V sklopu naše trajnostne zaveze Ustvarimo boljši svet, smo tudi letos podprli Gibanje Movember in jim pomagali širiti njihovo poslanstvo. Pretekli teden smo izvedli še sklepno dejanje – Kliničnemu oddelku za urologijo na UKC Ljubljana smo predali donacijo v vrednosti 8.876 EUR, ki smo jih zbrali z različnimi internimi in eksternimi movembrskimi aktivnostmi.

NAPOLNILI SMO 79 KOŠAR ZA LJUDI V STISKI

V peti akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski, ki je trajala do nedelje, 6. januarja, smo skupno v naših trgovinah s hrano, čistili in izdelki za osebno higieno napolnili 79 košar. Zbrana sredstva bodo lokalna društva razdelila posameznikom in družinam v svojem okolišu.

Na Teku božičkov zbrali skoraj 3.700 EUR za rdeče noske klovne zdravnike

Ljubljanski Tivoli so v petek preplavili dobri možje, ki so na dobrodelnem pohodu in teku božičkov združili rekreacijo in dobrodelnost ter zbirali sredstva za dober namen. Lidl Slovenija je na dogodku prvič sodeloval kot glavni sponzor, da pa se je nabralo še več sredstev za Rdeče noske klovne zdravnike, smo za vsakega udeleženca dodali 1 EUR.

Donirajte v zbiralne košare za ljudi v stiski

Posamezniki in družine, ki živijo v pomanjkanju, to najbolj občutijo prav v prazničnem času. Zato letos že peto leto zapored vabimo svoje kupce, da se pridružijo akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski, ki smo jo začeli s ponedeljkom, 26. novembrom. Izdelke, ki se zbirajo v posebnih zbiralnih košarah za blagajnami v naših trgovinah, bomo podarili posameznim lokalnim društvom in organizacijam, ki pomagajo ljudem v stiski.