Recimo plastiki NE – prinesimo svojo vrečko!

Plastika ima močen vpliv na življenje živali, saj se lahko zapletejo v plastične nosilne vrečke ali delce plastike pomotoma zamenjajo za hrano. Tako se ne morejo več prehranjevati, plavati, leteti, teči ali se razmnoževati.

Ptice največ plastičnih delcev zaužijejo prek rib, s katerimi se hranijo. Plastike ne prebavljajo in ker se jim ta kopiči v prebavilih, ne občutijo lakote in poginejo, lahko pa se tudi zadušijo.

Kaj lahko storim danes? Imam možnost izbire, zato prinesem SVOJO VREČKO! Vsako vrečko VEČKRAT UPORABIM. Odsluženo lahko plastično nosilno vrečko odvržem v zabojnik za odpadno embalažo.

1. januarja 2019 bo začela veljati prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov. Na naših blagajnah sicer od 1. junija 2018 že več ni mogoče kupiti plastičnih vrečk.  A brez skrbi! Kot ste že najbrž opazili, lahko izbirate med različnimi papirnatimi vrečkami s FSC certifikatom za papir iz trajnostnega vira, ki se jih lahko odloži med star papir ali kar na kompostnik.

Povej svoje mnenje:

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.

Kam z ostanki hrane po praznikih?

Prvi del praznikov je že za nami, pred nami pa je le še zadnje dejanje tega leta. Večina ljudi med prazniki zase in za svoje bližnje pripravi prave pojedine in ne malokrat se zgodi, da nam veliko hrane ostane. A najpomembneje je, da hrane ne vržemo stran, temveč jo z malce domišljije spremenimo v okusne in vabljive popraznične jedi.

Naložite si vse tri knjižice Reciklirana kuharija!

V okviru natečaja Hrana ni za tjavendan, ki ga ponosno podpiramo že nekaj let zapored, smo doslej skupaj z Ekošolo pripravili že tri knjižice z enostavnimi, recikliranimi recepti ter jih poimenovali Reciklirana kuharija. Ker vemo, da tudi najbolj veščim kuharjem tu in tam zmanjka idej za pripravo jedi, tokrat vse tri knjižice objavljamo na enem mestu