Recimo plastiki NE – prinesimo svojo vrečko!

Plastika ima močen vpliv na življenje živali, saj se lahko zapletejo v plastične nosilne vrečke ali delce plastike pomotoma zamenjajo za hrano. Tako se ne morejo več prehranjevati, plavati, leteti, teči ali se razmnoževati.

Ptice največ plastičnih delcev zaužijejo prek rib, s katerimi se hranijo. Plastike ne prebavljajo in ker se jim ta kopiči v prebavilih, ne občutijo lakote in poginejo, lahko pa se tudi zadušijo.

Kaj lahko storim danes? Imam možnost izbire, zato prinesem SVOJO VREČKO! Vsako vrečko VEČKRAT UPORABIM. Odsluženo lahko plastično nosilno vrečko odvržem v zabojnik za odpadno embalažo.

1. januarja 2019 bo začela veljati prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov. Na naših blagajnah sicer od 1. junija 2018 že več ni mogoče kupiti plastičnih vrečk.  A brez skrbi! Kot ste že najbrž opazili, lahko izbirate med različnimi papirnatimi vrečkami s FSC certifikatom za papir iz trajnostnega vira, ki se jih lahko odloži med star papir ali kar na kompostnik.

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?