Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Z raznolikimi aktivnostmi je ustanovam letos uspelo zmanjšati količino zavržene hrane v povprečju za 40 odstotkov, k bolj odgovornemu ravnanju s hrano pa so s posebnim družinskim dnevnikom zavržene hrane spodbudili tudi starše in ostale družinske člane v domačih gospodinjstvih. Izobraževalne ustanove, ki na projektu sodelujejo že več let, opažajo, da se je količina zavržene hrane znatno zmanjšala, a še vedno stremijo k cilju, da zavržene hrane v roku nekaj let ne bi bilo več.

V Osrednji knjižnici Celje so se zbrali zmagovalci projekta Hrana ni za tjavendan.

Projekt Hrana ni za tjavendan smo v Lidlu Slovenija in s programom Ekošola oblikovali v sklopu naše trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, projekt pa otroke v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah spodbuja k reševanju izzivov na področju zmanjšanja količin zavržene hrane ter k bolj odgovornemu ravnanju z njo.

Med vrtci in prvo triado osnovnih šol je: 1. mesto v šolskem letu 2018/2019 zasedel Vrtec Agata – OŠ Poljane, 2. mesto OŠ Raka in 3. mesto VVZ Kekec Grosuplje. V kategoriji druga in tretja triada osnovnih šol je zmagala OŠ Ljudski vrt Ptuj – Podružnica Grajena, 2. mesto je zasedla OŠ I. Murska Sobota, 3. mesto pa OŠ Brinje Grosuplje. Tudi letos so z veliko mero kreativnosti ter vneme sodelovale šole s prilagojenim programom. Med njimi je 1. mesto osvojila OŠ Franceta Bevka Tolmin, 2. mesto OŠ Brinje Grosuplje, 3. mesto pa OŠ Glazija Celje. Srednješolci so svoje aktivnosti nadgradili s kratkimi filmčki na temo zavržene hrane. V letošnjem šolskem letu so najboljši filmček pripravili na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec, 2. mesto je osvojila Srednja šola Črnomelj, 3. mesto pa Dijaški dom Ivana Cankarja.

OŠ Glazija Celje s tretjim mestom.

V povprečju količino zavržene hrane zmanjšali za 40 odstotkov

V slovenskih izobraževalnih ustanovah se zavedajo dejstva, da je hrana vrednota, ki jo je treba spoštovati in z njo ravnati odgovorno. Otroci in mladostniki so zato skupaj z mentorji izvedli številne aktivnosti, s katerimi jim je v povprečju uspelo zmanjšati količino zavržene hrane za 40 odstotkov. »Kot je bilo iz oddanih poročil ob zaključku projekta vidno, so mentorji in otroci na šolah ugotovili, da je najmanj hrane pri obrokih ostalo takrat, ko so si jo otroci postregli sami. Zato si bodo na šolah še naprej prizadevali, da bodo to izvajali čim pogosteje, obenem pa otroke nenehno ozaveščali o pomenu odgovornega ravnanja s hrano. Res smo veseli, da se je projekt s tako pomembno problematiko dobro zasidral na šolah, saj je eden od bolj priljubljenih aktivnostih, ki jih izobraževalne ustanove, ki so vključene v program Ekošola, izberejo tekom šolskega leta,« so izpostavili v programu Ekošola.

Razstava najboljših projektov.

K spremljanju količin ostankov hrane so otroci letos spodbudili tudi starše in ostale člane domačih gospodinjstev. Prav tam namreč po podatkih Statističnega urada RS nastane največ zavržene hrane, kar polovica vse zavržene hrane v Sloveniji. Partnerji programa smo zato letos pripravili novost – Kuhlin dnevnik zavržene hrane, ki so ga otroci skupaj s starši izpolnjevali doma. Dnevnik je že v prvem letu postal izjemno priljubljen, saj so ga izpolnjevali na večini sodelujočih šol. Kot so ugotovili otroci in starši, največ zavržene hrane v domačih gospodinjstvih nastane po praznikih ali družinskih praznovanjih. Družinski dnevnik zavržene hrane je vključeval tudi družinsko zavezo za manj zavržene hrane, ki so jo otroci pripravili s starši in tako skupaj sklenili, da se bodo v prihodnje trudili, da bo v domovih nastalo čim manj zavržene hrane.

Otroke sta zabavala Škratka Črkolina in Zdravko Lidl.

Projekt Hrana ni za tjavendan v Lidlu Slovenija v sodelovanju s programom Ekošola izvajamo že peto leto zapored. »V Lidlu Slovenija smo na projekt zelo ponosni, saj se zavedamo soodgovornosti pri nastajanju in upravljanju področja zavržene hrane. Projekt Hrana ni za tjavendan je zato za nas zelo pomemben in podpiramo, da otroke že od majhnega učimo spoštljivega odnosa do hrane, ki gre z roko v roki s spoštovanjem samega sebe in sveta okoli nas. Dejstvo, da pri projektu danes sodeluje že več kot sto slovenskih izobraževalnih ustanov je zelo spodbudno, saj so naši najmlajši tisti, ki lahko ustvarijo največjo spremembo,« je dejala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija. V Lidlu Slovenija k problematiki zavržene hrane pristopamo tudi z razvitim učinkovitim sistemom donacij izdelkov iz svojih poslovalnic za ljudi v socialni stiski v okviru projekta Donirana hrana Zveze Lions Slovenija. Do danes hrano doniramo iz 16 Lidlovih poslovalnic iz vse Slovenije, število sodelujočih poslovalnic pa nameravamo še povečati.

Zbrani otroci in mentorji na zaključnem dogodku HNZT.


Nova številka knjižice Reciklirana kuharija

Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko bi radi porabili ostanke od kosila ali večerje, pa ne vemo kako. Del projekta Hrana ni za tjavendan je tudi natečaj Reciklirana kuharija, v okviru katerega so otroci in mladostniki skupaj z mentorji ustvarjali recepte, kako na najbolj okusen način porabiti ostanke hrane. Otroci iz 49 ustanov so skupno zbrali rekordno število receptov – kar 135. Najboljših dvanajst je zbranih v novi knjižici Reciklirana kuharija, ki je na voljo na TEJ POVEZAVI.

Poleg vrtčevskih otrok, učencev in srednješolcev so recepte prispevali tudi slovenski blogerji: Sabina Čarman (www.maminavrtu.si), Dora Markun in Miha Pušavec (www.mojgust.si), Tamara Bastarda (drznadekleta.blogspot.com).

 

Povej svoje mnenje:

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?

V SEZONI 2018/2019 REKORDNO ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH USTANOV V BOJ PROTI PREVELIKIM KOLIČINAM ZAVRŽENE HRANE

Program Ekošola in Lidl Slovenija že peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano. V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije.