Več kot 5.200 otrok za manj zavržene hrane

Danes, 8. junija, se je zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki smo ga že četrto leto zapored izvedli v sodelovanju s programom Ekošola. Letos je v projektu sodelovalo več kot 5.200 učencev in 150 mentorjev, sodelovale pa so tudi šole s prilagojenim programom. Na zaključnem dogodku smo nagradili ustanove, ki so pri tem dosegle najboljše rezultate.

SODELOVALO JE VEČ KOT 5.200 UČENCEV IN VEČ KOT 150 MENTORJEV

Z aktivnostmi na področju zmanjševanja količin zavržene hrane se je letos ukvarjalo več kot 5.200 učencev in več kot 150 mentorjev. Veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol v projektu sodeluje že več let zapored, zato opažajo bistvene napredke pri bolj odgovornemu ravnanju s hrano in zmanjševanju količin zavržene hrane.

Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli OŠ Polzela – enota Vrtec, OŠ Ljudski vrt Ptuj – Podružnica Grajena in Vrtec Ciciban – enota Žabice iz Ljubljane, med osnovnimi šolami so se najboljše odrezale Osnovna šola Gorišnica, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Cankova, pri srednješolcih so bili najboljši dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana in Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec.

Letos smo v projekt umestili tudi novo kategorijo – šole s prilagojenim programom, kjer so nagrade prejele Osnovna šola Brinje Grosuplje, Osnovna šola Roje in Osnovna šola IV Murska Sobota.

V povprečju za 30 odstotkov manj zavržene hrane

Sodelujoče šole in vrtci so v okviru projekta izvajali raznolike aktivnosti:

  • merili so količine zavržene hrane,
  • kreirali nove recepte,
  • organizirali dneve brez zavržene hrane,
  • organizirali naravoslovne dneve,
  • se ukvarjali z vrtički,
  • pripravili kreativne plakate in
  • sodelovali v literarno-likovnem natečaju z gospo Kuhlo.

OTROCI KOT ZGLED STARŠEM, STARIM STARŠEM IN OKOLICI

Kot ugotavljajo na Ekošoli, je veliko šol med aktivnosti projekta vključilo tudi sodelovanje s starši in starimi starši. »Šole, ki v projektu sodelujejo že več let, se vedno bolj zavedajo, da moramo v proces spremembe odnosa do hrane vključiti tudi starše, saj so enaki vzgojni pristopi za najmlajše ključnega pomena,« je na zaključni prireditvi dejala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.

Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola (na sliki v sredini).

Odgovornost do hrane krepimo navznoter in navzven

Projekt Hrana ni za tjavendan podpiramo v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujemo svoje družbeno in okoljsko odgovorne projekte. S potekom letošnjega projekta smo izredno zadovoljni, saj so šole pokazale velik napredek pri količinah zmanjševanja odpadne hrane in pri iskanju inovativnih načinov, kako otroke spodbuditi, da o hrani razmišljajo in ravnajo spoštljivo. Na tem področju aktivno delamo s skrbnim načrtovanjem logističnih poti in z donacijami prehrambnih izdelkov. Testno izvajamo tudi projekt Viški hrane v sodelovanju z Lions klubom Celje, ki ga želimo razširiti na vse svoje poslovalnice po Sloveniji.

​Tretja številka knjižice Reciklirana kuharija

Iz ostankov hrane od kosila ali večerje lahko ustvarimo novo zanimivo in okusno jed. Prav to so tudi letos dokazali otroci, ki so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan sodelovali na natečaju Reciklirana kuharija. Sodelovalo je kar 34 slovenskih vrtcev in šol, prispevali pa so več kot 80 edinstvenih receptov, ki so jih ustvarili iz hrane, ki je ostala pri malici ali kosilu. Najboljši recepte smo v sodelovanju s programom Ekošola zbrali v knjižici, svoje ideje za ponovno uporabo ostankov jedi pa so prispevali tudi izbrani slovenski blogerji: Anja Oman (www.maminamaza.si), Tamara Fortuna (www.srecna.si), Urška Fartelj (www.220stopinjposevno.com) ter Natalija Šuštar in Tamara Bastarda (www.ourwayeveryday.blogspot.si).

Knjižico Reciklirana kuharija, 3.del najdete tukaj.

Povej svoje mnenje:

Recimo plastiki NE – prinesimo svojo vrečko!

Plastika ima močen vpliv na življenje živali, saj se lahko zapletejo v plastične nosilne vrečke ali delce plastike pomotoma zamenjajo za hrano. Tako se ne morejo več prehranjevati, plavati, leteti, teči ali se razmnoževati.

V Lidlu Slovenija se pridružujemo pobudi IMAM SVOJO VREČKO!

Zmanjševanje porabe plastičnih materialov je eden izmed pomembnih ciljev, h kateremu stremimo v Lidlu Slovenija. Zato smo se z veseljem pridružili ozaveščevalni kampanji Ministrstva za okolje in prostor, ki želi opozoriti na negativne posledice pretirane potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje in nosi slogan »Imam svojo vrečko!«. Kampanja bo v trgovinah potekala v letošnjem septembru, v osnovnih šolah pa celo šolsko leto 2018/2019.

NA LIDLOVIH BLAGAJNAH OD 1. JUNIJA NIČ VEČ PLASTIČNIH VREČK

V Lidlu Slovenija smo se odločili, da s 1. junijem na naših blagajnah ne bo več navadnih plastičnih vrečk. To je naš prvi korak k uresničevanju zaveze o zmanjševanju plastike, v okviru katere načrtujemo, da bomo pri svojem poslovanju do leta 2025 za 20 odstotkov zmanjšali uporabo plastičnih materialov ter da bo istega leta vsa plastična embalaža izdelkov Lidlovih blagovnih znamk izdelana na način, da jo bo mogoče 100-odstotno reciklirati ali ponovno uporabiti.