Več kot 90 vrtcev in šol za manj zavržene hrane

Več kot 90 slovenskih šol in vrtcev je uspešno končalo projekt Hrana ni za tjavendan, v okviru katerega so izvajali aktivnosti za zmanjšanje količin zavržene hrane. V projekt, ki je letos pod okriljem Lidla Slovenija in programa Ekošola potekal že drugič, se je vključilo kar 91 izobraževalnih zavodov.

Aktivnosti so šole in vrtci spremljali in merili vse šolsko leto. Najaktivnejša starostna kategorija so bili vrtčevski otroci, ki so dokazali, da lahko kljub nizki starosti zgradijo odgovoren odnos do hrane, ki ga bodo obdržali tudi kot odrasli.

Prva tri mesta med vrtci so dosegli Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, Vrtec Bled in Vrtec Kekec Grosuplje.

Prvo mesto med vrtci je šlo v Slovensko Bistrico_na fotografiji menzorice (Foto - M. Pigac)

Med osnovnimi šolami so bile najboljše Osnovna šola Zadobrova iz Ljubljane, na drugem in tretjem mestu sta Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu in Osnovna šola Roje.

OŠ Zadobrova je slavila na prvem mestu med šolami (Foto - M. Pigac)

Med srednjimi šolami je prvo mesto osvojila Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, drugo Izobraževalni center Piramida Maribor – Srednja šola za prehrano in živilstvo, tretje Srednja zdravstvena šola Ljubljana.

SŠ za gostinstvo in turizem Radenci je zasedla prvo mesto med srednjimi šolami v projektu Hrana ni za tjavendan in Reciklirani kuhariji

Pokazalo se je, da so vrtci in šole zelo zavzeti pri oblikovanju odgovornega odnosa do hrane med učenci, saj zdrav odnos do hrane ostaja z njimi skozi življenje, svoja znanja pa prenašajo tudi domov. »Tematika odgovornega odnosa do hrane je danes še kako pomembna, saj se v svetu in tudi pri nas soočamo z velikimi količinami zavržene hrane na eni strani ter pomanjkanjem na drugi,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekošole. »Da je tematika zanimiva, potrjuje tudi zanimanje šol in vrtcev za sodelovanje. V projekt se je letos vključilo skoraj 60 ustanov več kot lani. Zaključno poročilo o izvedenih aktivnostih pa je oddalo kar 56 ustanov, medtem ko je bila prvo leto izvedbe projekta ta številka veliko nižja,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri Ekošoli.

Otroci so znali povedati tudi, da znajo kuhati in skrbijo, da je zavržene hrane čim manj(Foto - M. Pigac)

Tudi v Lidlu Slovenija smo izredno zadovoljni nad letošnjim projektom, saj je odgovoren odnos do okolja in hrane tudi v podjetju še posebej pomembna tematika. Kot pravi Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija, je pri tem pomembno, da po eni strani viške hrane preprečujemo, pa tudi, da z morebitnimi nastanki odvečne hrane ravnamo kar se da trajnostno. »V Lidlu Slovenija z dovršeno logistiko in dnevnim naročanjem blaga vseskozi skrbimo, da je hrane, ki bi ji rok trajanja potekel na policah, čim manj, obenem pa sodelujemo s številnimi organizacijami, ki jim viške hrane v skladu z zakonodajo doniramo. Verjamemo, da je na področju zmanjševanja zavržene hrane še veliko priložnosti in prav zato smo skupaj z Ekošolo oblikovali projekt Hrana ni za tjavendan, s katerim z Ekošolo in s predanimi mentorji že od najmlajših naprej gradimo čut odgovornosti do hrane. Ta sporočila se širijo tudi v družinsko okolje in kar nekaj družin je letos izpolnjevalo dnevnik zavržene hrane, šolarji in dijaki pa so za starše in druge v lokalnih okoljih pripravljali tudi delavnice ter predavanja na temo prehrane,« je še dodala.

 

Organizator:

Društvo DOVES – FEE SLOVENIA
Cesta solinarjev 4
6320 PORTOROŽ
davčna številka SI50989812

PROGRAM EKOŠOLA
Zavrti 2
SI – 1234 Mengeš

Kontakt:

Telefon1: 0599 55 550
Telefon2: 031 323 332
E-naslov: info@ekosola.si

Povej svoje mnenje:

Slovenske šole in vrtci povprečno zmanjšali količino zavržene hrane za približno 40 odstotkov

Z veliko zabavo za tiste šole in vrtce, ki so pripravili najbolj učinkovite in kreativne aktivnosti, se je v petek, 7. junija, v Celju zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga skupaj z Ekošolo izvajamo že peto leto zapored. Letos je pri projektu sodelovalo približno 3.500 otrok in 250 mentorjev iz več kot sto izobraževalnih ustanov, kar je do sedaj tudi rekordno število sodelujočih šol.

Blogerji spremljali količine zavržene hrane

Prvi teden našega Hrana ni za tjavendan izziva je za nami, naši blogerji pa so pridno merili količine zavržene hrane v svojih gospodinjstvih in nam odkrito zaupali, kako uspešno se oni spopadajo s količinami zavržene hrane.

Z blogerji v boj proti prevelikim količinam zavržene hrane

Da hrana res ni za tjavendan so nas učili že davno, a podatki kažejo, da ljudje še vedno vsako leto zavržemo ogromne količine hrane. Za občutek: V Sloveniji letno zavržemo preko 150 tisoč ton hrane, kar pomeni, da vsak Slovenec letno zavrže približno 72 kilogramov. Precej šokantno, kajne?