Kot prostovoljka bom letos spremljevalka-vzgojiteljica skupini otrok na letovanju v Pacugu. K temu me je spodbudilo soustvarjanje programa, ki ga že 21 let izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije – to je humanitarni program Pomežik soncu, s katerim želi ZPMS čim večjemu številu otrok zagotoviti brezplačne počitnice.

Mimogrede vprašam svojo petnajstletnico: »Bi ti šla na letovanje?« Na njen direktni in hitri odgovor nisem bila pripravljena: »Seveda, kam in kdaj?« V glavi sem začela sestavljati, če grem jaz kot prostovoljka v Pacug, zagotovo ne bo navdušena, da ji ponudim počitnice v istem letovišču. Ker si res želim, da ima lepo poletje na prehodu v srednjo šolo, hitro z vprašanjem odgovorim: »Nerezine?« In sva bili dogovorjeni.

Zakaj sem navdušena, da je sprejela letovanje?

Skupine so mešane. Otroci in mladostniki, katerih starši smo samoplačniki, nekateri iz programa Pomežik soncu, ki otrokom iz socialno šibkejših družinskih okolij omogoča brezplačne počitnice, pridružijo se tudi otroci v sklopu zdravstvenih letovanj. V prepletenih skupinah se krepijo in izoblikujejo vrednote strpnosti, sprejemanja drugačnosti in konec koncev poguma sprejeti svoje občutke v okolju, kjer na začetku letovanja ne poznaš skoraj nikogar.

Med prebiranjem pripravljenih materialov preteklih let spoznavam, da so vzgojitelji osebe z visoko stopnjo čustvene inteligence in hkrati z močno voljo do organizacije reda in discipline. Vsaka mlada oseba potrebuje veliko ljubezni, ampak tudi omejitve. Naravno je, da jih želijo prestopiti, in tukaj se skupaj, v varnem okolju, učijo medsebojne mediacije. Svoji najstnici sem ponudila morsko letovišče, ker vem, da ji bo vonj Lošinjskih borovcev v družbi vrstnikov nudil izvrstno življenjsko izkušnjo. Dobila bo nove prijatelje, pridobila nekaj discipline na kakšnem področju, kjer kot mama nisem bila najbolj uspešna. Prepričana sem, da se bo veliko smejala, mogoče celo zaljubila. Zato sem vesela, da gre na letovanje. Naj bo to povabilo, da tudi vi svojega otroka vprašate, ali bi rad šel na letovanje … kakšno prosto mesto se še najde.

Zakaj sem se odločila, da bom prostovoljka?

Sem človek, ki rad izkusi, kar govori, kar dela. Odločila sem se, da bom letos prostovoljka v Pacugu. Kar počnem, delam iz srca, ker verjamem, da je to edina prava pot, da lahko program, kateremu želim v tem zapisu dati veličino, odmeva. Želim spoznati druge prostovoljce, vzgojitelje, osebje. Želim spoznati pisani svet otrok in mladostnikov ter kateremu izmed njih postati zaupnica. Vem, da bom ob njih in zaradi njih veliko lažje razumela svoji hčerki. Zato bom prostovoljka. Po življenjsko izkušnjo grem in zagotovo po kakšno novo prijateljstvo; se mi pa zdi, da bodo tam zbrane osebe velikih življenjskih kapacitet in modrosti. In trdno verjamem: prostovoljstvo ti da energijo, ki se razširi tudi na druga področja vašega življenja.

***

Program, ki ga danes poveličujem? Pomežik soncu. Zakaj? Ker si vsak otrok zasluži najmanj en teden brezskrbnih morskih radosti v družbi vrstnikov. Vesela sem, da je program v družbi že dobro prepoznan. In na tem mestu še poziv: letos s SMS na 1919 DARILO (1 eur) in DARILO5 (5 eur) zbiramo sredstva za letovanja otrok s posebnimi potrebami.