Parašportniki nam iz dneva v dan dokazujejo, da šport ne pozna oviranosti. V bazenu, na tekaški progi ali na košarkarskem igrišču štejejo volja, želja in trud, ki si ga vložil v treninge. Kampanja »Nič mi ne manjka« zato ozavešča javnost, da šport ne izbira telesa, ampak le posameznike, ki imajo jasno postavljene cilje, hkrati pa so pripravljeni trdo delati za svoje uspehe.

V Lidlu Slovenija smo z Zvezo za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK) združili moči v kampanji, s katero želimo pozornost javnosti usmeriti na slovenske parašportnike in njihove zavidljive uspehe, hkrati pa med ljudmi širiti zavest, da sami lahko premagajo vse ovire, ki so jim na poti pri uresničevanju ciljev in notranjih hrepenenj. Parašportniki, ki sodelujejo v kampanji, nam sporočajo, da jim nič ne manjka. Šport ne pozna telesnih oviranosti, le pomanjkanje volje in motivacije.

»V Lidlu Slovenija od leta 2016 z velikim spoštovanjem in občudovanjem spremljamo parašportnike in njihove uspehe, predvsem pa nas ti izjemni posamezniki navdušujejo po človeški plati. Njihove zgodbe nas spomnijo, da ovire ne živijo v telesu, temveč v naših glavah in zmagovalec je vsakdo, ki jih uspe preseči. Zato ta kampanja ni samo poziv, da poiščemo notranjo motivacijo, temveč tudi, da odkrijemo svoje vrzeli in se z njimi soočimo – na področju športne aktivnosti ali kjer koli drugje v življenju,« je dejal Gregor Kosi, generalni direktor Lidla Slovenija.

»Nič mi ne manjka, razen vaše glasne podpore«

Kampanja je hkrati tudi uvertura v napeto pričakovanje paralimpijskih iger, ki se bodo poleti odvile v Tokiu. Slovenija premore pet paralimpijskih kvot. Potniki za Tokio pa bodo letos lovili že 50. kolajno za Slovenijo na paralimpijskih igrah. Slovenski parašportniki si v boju za zmagovalne odre želijo predvsem glasne podpore navijačev, za kar bodo skrbele tudi naše številne aktivnosti, ki se bodo zvrstile v naslednjih mesecih.

Kdo so obrazi kampanje?

26-letna Senta Jeler iz Leskovca pri Krškem je pred dvanajstimi leti ostala brez noge. Zgodila se je nesreča z motorjem, bila je sopotnica. Noga je bila od kolena navzdol zdrobljena, zgoraj pa odprti zlom stegnenice. Njena prva misel je bila: "Ne bom mogla več igrati nogometa". Dva meseca po nesreči je preživela v UKC Ljubljana, potem še pol leta na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča. Tam je dobila tudi prvo protezo, sprva tako z negibnim gležnjem, potem z gibljivim, od leta 2016 pa nosi posebno, ki jo izdelujejo v Moor Ortotika in Protetika. S tako protezo je na nogah tudi po 18 ur na dan. Senta je študentka fakultete za turizem v Brežicah. Ob tem pa še pridno dela, tudi v strežbi. Zdaj je v hotelu, kjer skrbi za recepcijo. Ko je kaj prostega časa, je aktivna pri Rdečem križu v domači krajevni skupnosti. Je tudi predstavnica za mlade ter predsednica mladinskega sveta v občini, vključena je v različne mladinske projekte. Odbojko sede igra šest let, pred osmimi leti jev v Krško prišel selektor reprezentance Simon Božič in jo povabil k sodelovanju. Šport je del nje. Sprva je po nesreči tudi plavala v ŠD Plavalček. Trenerka Tatjana Lapuh ji je priporočila odbojko. Sento letos oktobra čaka s Slovenijo nastopa na evropskem prvenstvu v Turčiji, prihodnje leto pa še svetovno prvenstvo na Kitajskem, kamor pa se Slovenija še mora, a zmore uvrstiti.

Lara Nedeljković je paraplesalka, s plesom pa je začela leta 2017 v Plesnem klubu Zebra Ljubljana, ki je edini v Sloveniji, ki se ukvarja s plesom na vozičkih. Zadnja tri leta se po parketu vrti s soplesalcem Klemnom Dremljem, beležita pa odmevne rezultate in uspehe. Tako sta aprila 2018 prvič navdušila na mednarodnem tekmovanju na Nizozemskem, kjer sta se tudi prvič zavihtela na zmagovalni oder. V kategoriji world cup combi class 2 v standardnih in latinskoameriških plesih sta zasedla drugo mesto, v kategoriji IPC combi class 2, v kateri se zahteva, da v paru plešeta moški in ženska, pa sta bila dvakrat četrta. Danes 25-letna Lara Nedeljković prihaja iz Velikih Lašč, zaradi okvare hrbtenice je že od rojstva na invalidskem vozičku. Je tudi študentka na Fakulteti za upravo, kjer je v tem hipu 1. letnik magistrskega študijskega programa.

Danes 16-letni Tim Žnidaršič Svenšek prihaja iz Starega trga pri Ložu, kjer je preživel prijetno otroštvo. Danes živi med tednom v Ljubljani, kjer obiskuje srednjo šolo in trenira. Rojen je bil leta 2004, njegovi roki pa se ob rojstvu nista bili razviti kot pri drugih dojenčkih, na vsaki roki je imel po en prst. Tako je ostalo do danes. Danes je na svetu 10 takih, ki imajo tak par rok, kot jih premore Tim. Uspešno je končal šolanje v domači Osnovni šoli heroja Janeza Hribarja v Starem trgu pri Ložu, kjer je bil dobro sprejet. Šport ima rad od nekdaj! Uspešno je igral mali nogomet, zdaj je ves čas v bazenu. Med odraščanjemje imel težave s hrbtenico, ki se je začela pred leti rahlo kriviti. Ker je bilo teh težav kar nekaj, poleg hrbtenice so bile na udaru še noge, so mu na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani svetovali, naj se loti plavanja. Rečeno, storjeno. Trikrat na teden so ga starši iz Starega Trga pri Ložu vozili v Ljubljano. Poleg tega je srečal Darka Đurića, vobče poznanega parašportnika. Še z večjo vnemo in voljo se je Tim po tem srečanju s slovensko ikono parašporta se lotil paraplavanja. Ni ostalo le pri navdušenju. Pod taktirko trenerke, zdaj tudi selektorice slovenske paraplavalne reprezentance Jane Čander, so začeli prihajati tudi odmevni rezultati. Krona je bila brez dvoma zlato odličje z zadnjih evropskih paraiger mladih na Finskem (2019.), kjer je bil najhitrejši na 50 metrov delfin. Med tednom živi v Ljubljani, je dijak 2. letnika srednje šole tehničnih strok v Šiški, kjer se šola za računalničarja. Trenira in se uči, še raje tekmuje. Ko je kaj časa, posluša glasbo, zbira tudi minerale. Tim je kandidat za nastop na paralimpijskih igrah v Tokiu, v prihodnjem tednu ga čaka nastop na evropskem prvenstvu na Madeiri.

Dejan Fabčič je 42-letni parašportnik, prihaja pa iz Hrašče pri Podnanosu. V teh dneh in tednih se pripravlja na svoj morebitni že tretji nastop na paralimpijskih igrah. V športni panogi lokostrelstvo ima potrjeno normo za paralimpijske igre v Tokiu, si pa mora Slovenija (posledično tudi on sam) priboriti kvoto za nastop v tej panogi. Zadnja možnost za to bo v prvi polovici julija na Češkem.
Dejan je po poklicu zdravnik interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Od leta 2002 se ukvarja s tekmovalnim parašportom. Začel je s plavanjem, leta 2008 je debitiral na paralimpijskih igrah v Pekingu, kjer je zasedel 6. in 7. mesto na 100 metrov hrbtno in prsno. S parakajakom je bil 2016. na igrah v Braziliji 6. v kategoriji KL2. Dejan se je rodil brez kosti med kolenom in gležnjem, brez golenice. Zaradi tega hendikepa so mu želeli amputirati nogo v kolenu, a se je ortoped Albin Plahuta iz Stare gore odločil drugače. Dejanovo nogo so usposobili s pomočjo več kot 20 operacij.

Ročni parakolesar Anej Doplihar je kandidat za nastop na letošnjih paralimpijskih igrah v Tokiu. Pred dnevi je na parakolesarski klasiki v Belgiji zasedel 2. mesto in opozoril nase, hkrati pa potrdil, da dobro delo pod taktirko trenerja Luke Kovica daje rezultate. Anej, star je 27 let prihaja iz Dornberka v Vipavski dolini, se je kot otrok zapisal športu. Vse do oktobra 2017 je bil uspešen motokrosist. Potem pa mu je nesreča na motokros progi spremenila življenja. Zavoljo poškodbe hrbtenjače je nove izzive naše v parašportu. Anej se v srednji šoli izšolal za avtoserviserja in strojnega tehnika.

Več o kampanji "Nič mi ne manjka".