Najprej sem se lotil prejšnjega, Haninega zapisa na blogu in sem nato v bistvu prebral skoraj vse zapise na strani. Zato tole pišem ob treh zjutraj … kar je pol ure po prvem nočnem dojenju in okoli dve uri in pol pred naslednjim. 🙂
Ampak bog ne daj, da bi kdo mislil, da sem začel s tem, da bi se komu smilil! Fino mi je, požiram zapise, dobivam ideje in rešitve. Vzel sem si čas, se ustavil.
Spomnim se, kako smo bili naučeni in vzgojeni, da dobro splaniramo vsak svoj dan. Meni je ob košarki pa nato profesionalni atletiki in bobu tradicionalno ostajalo razmeroma malo prostega časa. In danes sem postal na pol mojster optimizacije časa. Še na parkirišče vstopim s kartico urbana samo zato, da ni treba izgubljati časa na parkomatu. Parkirišče na ulici (kadar ne pozabim :D) plačam prek SMS-a, ko hodim proti kraju sestanka. Malenkosti in načrtovanje časa pri stvareh, ki so nujne, da ostane več časa za stvari, ki so bolj nujne.
In to sem na žalost odkril šele pred kratkim. V dobi, v kateri se zdi, da ti vsi po malem jemljejo čas, v kateri sestanki trajajo po dve uri in več (pa bi se dalo vse rešiti v pol ure) in v kateri moraš biti povsod in vedno na 100 %, se ne moreš/smeš ustaviti, ker te ustavljajo drugi.
O. K., zabluzil sem. Ampak upam, da štekaš. Verjetno tudi ni pravila … Kako je pri meni? Hvala za vprašanje. 🙂
FANTJE, PIVO IN ARAŠIDI …
… ne nujno v tem vrstnem redu. 🙂 Ja, vem, vsi ste pričakovali šport pa meditacijo. Ne, zabavna ekipa, sproščena, predvsem pa takšna, ki zna zbadati in zbadanje tudi sprejeti. Dobimo se vsakič, ko ima kdo rojstni dan (ali ob kakšnem pomembnem dogodku), in kdor zahinavi, ta jih tudi sliši (ne samo enkrat). In to je zdravo. Ne mislim piva in arašidov, druženje!
MIDVA, 1. DEL
Ko pride družina, je edino logično, da večino stvari planiraš tako, da smo vsi skupaj. Midva si z Liamom rada narediva solo izlet, greva na trampoline, na bazen, na burger, v kino, danes (no, v bistvu že včeraj) sva šla prvič na Šmarno. In čeprav smo res veliko skupaj, se mi vsakič znova zdi, da ga spoznam še malo bolje, drugače, uživam, uživava! Pa še Ajda si malo odpočije od vsega šundra doma. 🙂
MIDVA, 2. DEL
Tole se mi zdi pa najpomembnejši del. Z otroki, se zdi, da časa za naju zmanjka. Ampak si ga je (tako baje pravijo!) treba vzeti, se ustaviti. Kolikorkoli stane varuška in kakorkoli je včasih zoprno taščo ali starše prositi za varstvo, je to nujno. Pa tudi, če le za uro in pol, za tajsko masažo, predstavo, večerjo ali pa za to, da se uležeš na kavč in gledaš v zrak (ali pa serije, čeprav je včasih to tam tam :D).
O. K.., želel sem še kaj napisati o teku, športu nasploh, pa o odgovorih z Instagrama, kjer ste mi dali ogromno idej, kako se ustaviti, kako si vzeti čas zase, za (računalniško rečeno) defragmentacijo.
Zame sta to idealna čas in tema, da se pripravim in spomnim, ko jeseni pride nova sezona oddaj, snemanj, vodenj dogodkov, reklam in sestankov. Tudi triurnih. 😀
