V Lidlu Slovenija trajnostno in okoljsko ozaveščeno delovanje postavljamo v središče poslovanja, zato pozdravljamo in podpiramo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji, s katerim bi zmanjšali vpliv plastike na okolje. S tem bi pripomogli k skupnemu doseganju okoljskih ciljev, ki jih narekuje direktiva Evropske unije. Ta od držav članic zahteva, da do leta 2025 zagotovijo, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. Hkrati narekuje, da članice do leta 2025 za namene recikliranja ločeno zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa mora ta delež zrasti na 90 odstotkov. V Lidlu Slovenija menimo, da je pomembno, da je kavcijski sistem vzpostavljen tako, da je predvsem učinkovit, transparenten in prijazen do kupca.

Kavcijski sistem za uporabnika deluje tako, da ta ob nakupu steklenice, plastenke ali pločevinke plača dodaten znesek (kavcijo), ki pa se mu povrne, ko prazno embalažo vrne v trgovino. Zbrani materiali se nato usmerjajo v recikliranje ali ponovno polnjenje, kar sledi načelu krožnega gospodarstva. Kavcija obenem deluje kot spodbuda ljudem, da vrnejo prazno embalažo za pijače, s tem pa se spreminjajo navade in odnos do odpadkov^[1].

»V direktivi o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo za države članice Evropske unije je kavcijski sistem opredeljen kot ena od možnosti, ki jih države članice lahko uporabijo za doseganje okoljskih ciljev. Izkušnje v evropskih državah, kjer kavcijski sistem že deluje, kažejo, da je uvedba kavcijskega sistema ena od boljših rešitev. To potrjujejo tudi naše izkušnje iz mednarodnega prostora, saj kavcijski sistem deluje že v kar nekaj državah, kjer posluje Lidl. Zato sami dobro poznamo različne pristope in oblike kavcijskih sistemov,« pojasnjuje Siniša Safin, vodja logistike v Lidlu Slovenija.

Učinkovit in transparenten kavcijski sistem vključuje vse deležnike

Kot se je pokazalo v drugih državah, je vpeljava kavcijskega pristopa kompleksen proces, ki poteka na več ravneh, njegov glavni cilj pa je vzpostavitev učinkovitega, jasnega in transparentnega sistema, ki vključuje različne deležnike, med drugim tudi trgovce. Le tako se namreč lahko zagotovijo zmanjšanje onesnaževanja v naravi, večji delež uporabe reciklirane embalaže, manjša poraba naravnih virov ter manjši ogljični odtis v primerjavi z nereciklirano embalažo. »Kot podjetje, ki pozdravlja vsakršna prizadevanja za zmanjševanje onesnaževanja okolja in spodbuja k recikliranju embalaže, menimo, da je kavcijski sistem eden izmed preverjeno učinkovitih načinov, ki prinaša dobre rezultate. Vsekakor pa mora vsak od deležnikov stopiti korak naprej. Kot zagovorniki krožnega gospodarstva si želimo sistem, ki bi omogočal neposredno zapiranje krožne zanke, saj se kakovostno zbrana plastika pouporabi pri proizvodnji novih izdelkov, kar zagotavlja ne le manj plastike v okolju, temveč tudi manjši ogljični odtis v primerjavi s proizvodnjo izdelkov iz povsem 'nove' plastike,« je še poudaril Siniša Safin iz Lidla Slovenija.

[1] Povzeto po https://ekokrog.org/zapri-krog/pogosta-vprasanja/