Pred šestimi leti sem začela igrati odbojko sede, od takrat igram za reprezentanco pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja. Prej niti nisem vedela za zvezo. Odkar pa sem tu, sem spoznala tudi ostale parašporte.

Z mojo športno potjo pa je takole: najprej sem igrala nogomet, potem sem plesala hip hop standardne plese, ukvarjala sem se tudi s športno aerobiko. Bila sem zelo aktivna. Po nesreči pa sem začela s plavanjem v ŠD Plavalček pri trenerki Tatjan Lapuh. Prav ona pa mi je potem priporočila odbojko sede in me tudi odpeljala na prvi trening,

Leta 2015 jeseni sem bila prvič v reprezentanci, ko smo doma na domačem evropskem prvenstvu osvojili bronasto kolajno. To je moja edina kolajna zaenkrat! V ekipi se počutim dobro, igram pa tam, kjer me potrebujejo. Se pa veselim skorajšnjega odhoda na tekmovanje na Nizozemsko, kjer se bomo v začetku julija pomerili na tekmah zlate lige.

Minuli tedni so bili zagotovo zaznamovani s kampanjo Nič mi ne manjka. Sprva mi je bila ideja zelo všeč. Potem me je postalo malce strah, saj sem spoznala, da bom celi Sloveniji pokazala, kdo sem jaz. Potem smo to naredili in sedaj vidim, kako je celotna kampanja pozitivno sprejeta. Zelo sem vesela, ker sem se odločila za sodelovanje. Da smo ljudi opozorili na parašport in vse nas!

Sicer pa je s sporočilom Nič mi ne manjka takole: po nesreči, ki sem jo doživela, ni bilo tako. Potrebovala sem čas, tudi na zdravljenju še ni bilo tega spoznanja. Potem pa sem začela hoditi v šolo, opravljala sem študentsko delo, vse tako, kot vsi ostali. Dejansko sem ugotovila, da ni ovir, čeprav sem brez noge. Da lahko normalno delam vse: hodim v šolo, služim denar, pomagam doma. V glavi sem naredila klik in spoznala, da mi nič ne manjka.

Odbojka in parašport sta mi veliko dala. Nenazadnje sem z reprezentanco prvič odpotovala na tekmo z letalom. Premagati je bilo treba strah pred letenjem in zaprtimi prostori. Pa sem na poti na priprave v Rusijo premagala tudi ta strah. Bilo je tudi malce turbulence. Ob tem sem pogledala Leno, ki pa je dejala, da je ni še nikoli na letalu tako 'prerukalo'. Srce mi je padlo v hlače, a poti nazaj ni bilo. Strah sem premagala.