Ozaveščenost o problematiki zavržene hrane je vse večja, vendar pa ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane na žalost še vedno konča med odpadki. Da bi opozorili in zmanjšali količine zavržene hrane smo se v Lidlu Slovenija v sodelovanju z Ekošolo odločili obeležiti prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki bo 24. aprila. Pobudi se lahko pridruži vsakdo, ki želi primakniti svoj delež pri ustvarjanju boljšega jutri.
Zavržena hrana je globalni problem
Daleč od oči, daleč od srca, pravi star slovenski pregovor. Morda se zato marsikdo razsežnosti problematike zavržene hrane sploh ne zaveda, saj ta ni vidna na prvi pogled. Globalno po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavržemo štirikrat več hrane, kolikor bi je potrebovali, da bi lahko nahranili vseh 820 milijonov lačnih ljudi na svetu**.
Ob tem pa zavržena hrana tudi neizmerno negativno vpliva na naše okolje. Stran vržemo toliko hrane, kot je pridelamo na področju, ki je večje kot površina Kitajske in Indije skupaj. Za pridelavo hrane, ki konča v smeteh, gre kar četrtino porabljene pitne vode na svetu. Nič bolje ni, ko govorimo o vplivu na povečevanje toplogrednih izpustov, saj na smetiščih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je bolj intenziven toplogredni plin kot ogljikov dioksid.
*FAO (http://www.fao.org/nr/sustainability/food-loss-and-waste/en/)
**The State of Food Security and Nutrition in the World, 2018 (str. 3)
V Sloveniji največ hrane zavržejo gospodinjstva
V Sloveniji na leto zavržemo približno 140 tisoč ton hrane. S tem zavržemo tudi deset odstotkov energije, 700 milijonov kubičnih metrov vode in vsaj 355 milijonov evrov. Povprečen Slovenec na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, kar predstavlja okoli 68 kg hrane.
Podatki kažejo, da tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, desetina pa v distribuciji in trgovinah z živili. Zaskrbljujoče pa je, da so slovenska gospodinjstva odgovorna za več kot polovico vse zavržene hrane (52%)*. S takšnim nepremišljenim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže stran kar 250 evrov letno.
*SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433)
Slovenski dne brez zavržene hrane je pomemben korak na poti k boljšemu svetu
Vsi smo del problema, zato smo lahko vsi tudi del rešitve. S Slovenskim dnem brez zavržene hrane želimo javnost ozaveščati in spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževati o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov.
24. april smo izbrali zato, ker sovpada z zaključkom projekta Hrana ni za tjavendan, ki že šest let otroke in mladostnike spodbuja k odgovornemu ravnanju s hrano in dosega odlične rezultate, ko govorimo o zmanjševanju količin zavržene hrane v izobraževalnih ustanovah.
Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za države po svetu in prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti.
Kako se pridružimo pobudi?
Pobudi se lahko od 12. aprila dalje pridružite vsi, ki ste predani zmanjševanju obremenitev našega planeta. To je lahko posameznik, ustanova, podjetje ali druga organizacija. S sodelovanjem se zavežete našim trem ključnim zavezam:
1. Odgovorno, premišljeno in preudarno bom ravnal s hrano, ki jo kupujem, shranjujem in uživam.
2. Skrbel bom za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabim.
3. Tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge, ki lahko primaknejo svoj delček k cilju pobude, bom informiral in spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.
Že danes lahko začnete z majhnimi koraki spreminjati svet na bolje.
Preberite si nasvete, kako brez velikega truda hitro lahko zmanjšate količino zavržene hrane v vaših smetnjakih.
5 trikov, ki vam olajšajo življenje v kuhinji
Kako pravilno shranjevati živila, da ostanejo sveža čim dlje
Top 3 nasveti za ravnanje z živili, ko kuhanje ne gre po načrtih
