Sledite nam!

Lidl facebook  Lidl instagram  Lidl twitter

ZAKAJ SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE?

Objavljeno:

09/04/2021

Deli:

Ozaveščenost o problematiki zavržene hrane je vse večja, vendar pa ogromna količina neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane na žalost še vedno konča med odpadki. Da bi opozorili in zmanjšali količine zavržene hrane smo se v Lidlu Slovenija v sodelovanju z Ekošolo odločili obeležiti prvi Slovenski dan brez zavržene hrane, ki bo 24. aprila. Pobudi se lahko pridruži vsakdo, ki želi primakniti svoj delež pri ustvarjanju boljšega jutri.

Zavržena hrana je globalni problem

Daleč od oči, daleč od srca, pravi star slovenski pregovor. Morda se zato marsikdo razsežnosti problematike zavržene hrane sploh ne zaveda, saj ta ni vidna na prvi pogled. Globalno po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) zavržemo štirikrat več hrane, kolikor bi je potrebovali, da bi lahko nahranili vseh 820 milijonov lačnih ljudi na svetu**.

Ob tem pa zavržena hrana tudi neizmerno negativno vpliva na naše okolje. Stran vržemo toliko hrane, kot je pridelamo na področju, ki je večje kot površina Kitajske in Indije skupaj. Za pridelavo hrane, ki konča v smeteh, gre kar četrtino porabljene pitne vode na svetu. Nič bolje ni, ko govorimo o vplivu na povečevanje toplogrednih izpustov, saj na smetiščih pri razgradnji organskih odpadkov nastaja metan, ki je bolj intenziven toplogredni plin kot ogljikov dioksid.

*FAO (http://www.fao.org/nr/sustainability/food-loss-and-waste/en/)
**The State of Food Security and Nutrition in the World, 2018 (str. 3)

V Sloveniji največ hrane zavržejo gospodinjstva

V Sloveniji na leto zavržemo približno 140 tisoč ton hrane. S tem zavržemo tudi deset odstotkov energije, 700 milijonov kubičnih metrov vode in vsaj 355 milijonov evrov. Povprečen Slovenec na leto zavrže kar tretjino hrane, ki jo kupi, kar predstavlja okoli 68 kg hrane.
Podatki kažejo, da tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, desetina pa v distribuciji in trgovinah z živili. Zaskrbljujoče pa je, da so slovenska gospodinjstva odgovorna za več kot polovico vse zavržene hrane (52%)*. S takšnim nepremišljenim ravnanjem s hrano vsako gospodinjstvo vrže stran kar 250 evrov letno.

*SURS (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8433)

Slovenski dne brez zavržene hrane je pomemben korak na poti k boljšemu svetu

Vsi smo del problema, zato smo lahko vsi tudi del rešitve. S Slovenskim dnem brez zavržene hrane želimo javnost ozaveščati in spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževati o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov.

24. april smo izbrali zato, ker sovpada z zaključkom projekta Hrana ni za tjavendan, ki že šest let otroke in mladostnike spodbuja k odgovornemu ravnanju s hrano in dosega odlične rezultate, ko govorimo o zmanjševanju količin zavržene hrane v izobraževalnih ustanovah.

Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za države po svetu in prispevamo k bolj trajnostni prihodnosti.

Kako se pridružimo pobudi?

Pobudi se lahko od 12. aprila dalje pridružite vsi, ki ste predani zmanjševanju obremenitev našega planeta. To je lahko posameznik, ustanova, podjetje ali druga organizacija. S sodelovanjem se zavežete našim trem ključnim zavezam:

1. Odgovorno, premišljeno in preudarno bom ravnal s hrano, ki jo kupujem, shranjujem in uživam.

2. Skrbel bom za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna in jo lahko še uporabim.

3. Tudi družino, prijatelje, sošolce, sodelavce in druge, ki lahko primaknejo svoj delček k cilju pobude, bom informiral in spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.

 Že danes lahko začnete z majhnimi koraki spreminjati svet na bolje.

Preberite si nasvete, kako brez velikega truda hitro lahko zmanjšate količino zavržene hrane v vaših smetnjakih.

5 trikov, ki vam olajšajo življenje v kuhinji

Kako pravilno shranjevati živila, da ostanejo sveža čim dlje 

Top 3 nasveti za ravnanje z živili, ko kuhanje ne gre po načrtih

POVEZANE NOVICE

Preberi več + Aktualno    Hrana ni za tjavendan    Projekti    Za manj zavržene hrane15. 06. 2021 By boljsisvet@lidl.si

NA VOLJO VSEH 6 KNJIŽIC RECIKLIRANA KUHARIJA!

V sklopu natečaja Hrana ni za tjavendan, ki ga ponosno podpiramo, smo tudi letos, skupaj z Ekošolo, pripravili že šesto knjižico z enostavnimi, recikliranimi recepti. Letos pa v knjižici ne boste našli le okusnih receptov. Za navdih in spodbudo objavljamo tudi pet zmagovalnih zgodb, ki so jih slovenske družine ustvarile v okviru literarnega natečaja Zgodbe o zavrženi hrani. Te na edinstven način prikazujejo, kako lahko krojimo usodo naši najljubši hrani.
Preberi več + Aktualno    Hrana ni za tjavendan    Za manj zavržene hrane15. 06. 2021 By boljsisvet@lidl.si

ŠOLE IN VRTCI ZMANJŠALI KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE ZA 42 %

Slovenske šole in vrtci so se ponovno priključili projektu Hrana ni za tjavendan in uspešno zmanjšali količino zavržene hrane. Projekt programa Ekošola in Lidla Slovenija, ki je namenjen ozaveščanju mladih o problematiki zavržene hrane, je v tem šolskem letu združil 4304 otrok in 189 mentorjev iz 110 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije. Z različnimi aktivnostmi so slovenske šole in vrtci količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 42 %, najbolj uspešni tudi za 95 %. Sodelujoči otroci in mentorji v Hrana ni za tjavendan so svoje aktivnosti nadgradili s pridružitvijo prvemu Slovenskemu dnevu brez zavržene hrane, ki smo ga obeležili 24. aprila.
Preberi več + Aktualno    Hrana ni za tjavendan    Za manj zavržene hrane14. 06. 2021 By boljsisvet@lidl.si

NAJDI NAJBOLJŠE RECEPTE ZA MANJ ZAVRŽENE HRANE V 6. KNJIŽICI RECIKLIRANA KUHARIJA

Zavržena hrana, predvsem tista, ki nam v loncih ostane po kuhanju ali pa se nam neporabljena in nedotaknjena pokvari v hladilniku ali shrambi, je danes eden večjih svetovnih izzivov. Zato se Lidl Slovenija in program Ekošola v okviru projekta Hrana ni za tjavendan že sedem let trudita za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki tudi v Sloveniji povzroča velike težave. Gospodinjstva namreč ustvarijo kar polovico od 141 tisoč ton hrane, ki v naši deželi konča med odpadki.
TOP