Na Gradu Jable se je danes, 8. junija, zaključil projekt Hrana ni za tjavendan, ki smo ga s programom Ekošola v šolskem letu 2016/2017 izvedli že tretjič. V projektu so pod vodstvom mentorjev sodelovali otroci in mladostniki iz več kot 85 slovenskih vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Načrtovali in izvajali so raznolike aktivnosti za krepitev odgovornega ravnanja s hrano in zmanjševanje količin zavržene hrane.
Z aktivnostmi na področju zmanjševanja količin zavržene hrane se je letos ukvarjalo skoraj 6.000 učencev in 240 mentorjev. Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli Vrtec Otona Župančiča, enota Prihova, VVZ Kekec Grosuplje, enota Zvonček in Vrtec Ledina. Med osnovnimi šolami so bile najboljše Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica. Med srednjimi šolami pa so se najbolje odrezale Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec, Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana in Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor.
Eden od prejemnikov nagrad_Vrtec Ledina
Na zaključnem dogodku smo vrtce in šole, ki so izvedli izstopajoče ukrepe ter dosegli najboljše rezultate tudi nadgradili. Ker je v okviru projekta sodelovalo nekaj šol s prilagojenim programom, smo podelili tudi posebno nagrado, ki jo je prejela Osnovna šola Glazija.
Učinki projekta največji pri šolah in vrtcih, ki sodelujejo že več let
Največji učinek pri ravnanju z zavrženo hrano se izkazuje pri tistih šolah, ki v projektu sodelujejo še vsa leta. Na teh šolah so namreč spremljali količine skozi daljše časovno obdobje. Na večini šol tudi ugotavljajo, da je zavržene hrane bistveno manj prav v času merjenja, zato je priporočljivo meritve opravljati redno. Iz zaključnih poročil in projektov, ki so jih poslale sodelujoče šole, se je še pokazalo, da so vrtci in šole zelo zavzeti pri oblikovanju odgovornega odnosa do hrane med učenci, saj zdrav odnos do hrane ostaja z njimi skozi življenje. »S projektom želimo nasloviti predvsem odgovoren odnos do hrane, ki je danes zelo pomemben, saj se na eni strani soočamo z velikimi količinami zavržene hrane, na drugi strani pa z njenim pomanjkanjem. Letos v projektu sodeluje približno enako število šol kot lani, veliko je tudi takšnih, ki v projektu sodelujejo drugič in tretjič. Pri teh smo videli tudi največje učinke, kar dokazuje, da je vzpostavitev pravega odnosa do hrane dolgotrajni proces, ki pa se mora začeti dovolj zgodaj,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.
Tudi v podjetjih moramo skrbeti za manj zavržene hrane
V Lidlu Slovenija smo zelo zadovoljni z letošnjim projektom, saj je tudi v našem podjetju odgovoren odnos do okolja in hrane še posebej pomembna tematika. Kot pravi Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija, je pri tem pomembno, da viške hrane preprečujemo, pa tudi, da z morebitnimi nastanki odvečne hrane ustrezno ravnamo. »V Lidlu Slovenija vsakodnevno skrbimo, da je hrane, ki bi jim potekel rok trajanja na policah, čim manj. To izvajamo z dovršeno logistiko in dnevnim naročanjem blaga glede na potrebe kupcev. Obenem sodelujemo s številnimi organizacijami, ki jim viške hrane v skladu z zakonodajo doniramo. Veseli smo, da smo našli tudi partnerja, program Ekošola, s katerim uspešno izvajamo izobraževalni projekt na temo zmanjševanja količin zavržene hrane. Vsako leto znova smo ob zaključku projekta presenečeni, kako mentorji na šolah otrokom uspešno predstavljajo odgovoren odnos do hrane in kako se za zavest širi tudi v družinsko okolje,« je še dodala.
z leve_Tina Cipot_Lidl Slovenija_Gregor Cerar in Tina Hribar_program Ekošola
Natečaj Reciklirana kuharija
V okviru projekta je potekal tudi natečaj Reciklirana kuharija. Kar 20 slovenskih šol in vrtcev je prispevalo več kot 80 receptov, ki so jih ustvarili iz ostankov drugih obrokov in so še uporabni. Več o natečaju si lahko preberete na tej povezavi.
