V medsebojnih odnosih se ves čas bolj ali manj zapletamo. Najina izkušnja je, da se ljudje v svojem bistvu ne želimo prepirati. Konflikti nas spravljajo v stisko in stres, pa naj bo to doma ali na delovnem mestu. Kljub temu se nam dogajajo.

Vzroke za to najdemo v naši primarni družini.

Kaj smo se učili, ko smo bili otroci, ima največji vpliv na način komuniciranja, ki smo ga vzeli za svojega. Ste se v družini pogovarjali? Kako ste reševali konflikte? Je imel vedno nekdo prav ali ste dopuščali različna mnenja? Ste se doma pogovorili v miru tudi, če je šlo kaj narobe? Kako ste sprejemali napake? Vse to smo srkali v otroštvu in mladosti ter v skladu s tem oblikovali naše vedenjske in komunikacijske vzorce. Dobra novica je, da jih lahko popravimo, izboljšamo. Naredimo spremembo na bolje. Za manj vsakodnevnega zapletanja in več harmonije. Tega si vsi želimo, kajne?

Ko se zavedamo lastnih vzorcev, ki jih uporabljamo v komunikaciji, se zavedamo svoje vloge v odnosih. Šele takrat lahko razumemo sebe. Ko razumemo sebe, lažje naredimo spremembo.

VEDENJE IZBIRAŠ TI – IZBERI POVEZOVALNO VEDENJE

Poznamo vedenja, ki nas v odnosih povezujejo in nam dajejo občutek varnosti, in vedenja, ki so razdiralna in povzročajo občutek, da nismo varni. Ko se znajdemo v različnih situacijah, imamo vedno možnost, da se zavestno odločimo za povezovalno vedenje. Lahko pa se seveda prepustimo starim tirom in ustvarjamo dobro znane verižne eksplozije.

Npr. partner zamuja iz službe. Ko pride domov, prijazno pozdravi in vpraša, kaj je za kosilo. Kako se odvije zgodba, če eksplodiramo, zagotovo vsi vemo.

Lahko pa se zgodba odvije tudi drugače.
»Veš, kadar zamudiš in se potem vedeš, kot da ni bilo nič, imam občutek, da ti je vseeno zame in da ti je vse samoumevno. Mi lahko pomagaš razumeti tvojo prijaznost drugače, kot da ignoriraš dejstvo, da si zamudil?«

Zdaj ima partner možnost, da pove svojo zgodbo: »Nočem te ignorirati, samo dovolj imam vsega. Na vsakem koraku se je zapletalo, najprej sestanek v službi, potem še gneča na cesti. Hitel sem, da bi bil čim bolj točen in sem vseeno zamudil. Prijazen sem preprosto zato, ker sem vesel, da sem končno doma.«

Ni drugi scenarij lepši? Zanj se je vredno potruditi. Za začetek tako, da pri sogovorniku preverjamo informacije preden si ustvarimo neko prepričanje in da ga aktivno poslušamo. Na ta način lahko zavestno ustavimo lastne misli in občutke. Naredimo prostor za povezovalno vedenje.

Če želite v odnose doma ali v službi vnesti več povezovalnih vedenj, je pomembno, da se tega ves čas zavedate in se na njih zavestno pripravite. Ker to običajno niso naši spontani odzivi, moramo zavestno razmišljati o spremembah svojega vedenja. Opazujte, kaj se dogaja z odnosi ob spremembah v komunikaciji. Rezultati so osupljivi.

Želiva vam veliko veselja pri raziskovanju sebe in čim prej naredite prvi korak!