Ko so pred dvema mesecama sporočili, da se zapirajo vrtci in šole, me je, kot verjetno marsikaterega starša, neprijetno stisnilo pri srcu. Kaj takega v času mojega življenja še ni bilo. Strah za zdravje, pomešan s stresom ob nesigurnem finančnem stanju, sta se mešala z občutki veselja, ker smo se končno malo umirili in preživeli veliko časa skupaj.
Kaj vse smo dali v teh dveh mesecih skozi z dvoletnikom in prvošolko! Šolanje od doma je bil poseben izziv, sploh če živiš na 60 kvadratnih metrih skupaj z malčkom na vrhuncu doseganja mejnikov govora in motorike. Da o neskončni energiji (otroški, ne moji) niti ne začnem. Nekaj smo je pokurili v bližnjem gozdu, a to ni doseglo dnevnih dražljajev, ki jih otroci dobijo v vrtcu ali šoli.
Komunikacija z vrstniki, prilagajanje, upoštevanje skupinskih pravil, sočutje, sodelovanje, solidarnost, pa tudi prepiri in postavljanje skupinske hierarhije, igrajo pomembno vlogo v otrokovem življenju. Dva meseca brez vsega tega je dolga doba.
Otroci pogrešajo svoje prijatelje, pogrešajo svoje vzgojiteljice in učiteljice, pogrešajo vsakodnevno interakcijo, kreativnost in občutek, da so del skupine, ki diha skupaj. Vseeno se ob odhodu nazaj v vrtec in šolo vsem nam staršem porajajo dvomi. Sprašujemo se, ali bosta vrtec in šola sploh lahko zagotovila vse to, kar je res pomembno, glede na smernice, ki so jih postavili strokovnjaki in jih poslali šolam.
Sama sem nagnjena k optimizmu. Se mi zdi prav, da se oglasimo in borimo, ko je to potrebno, hkrati pa rada počakam na realen izid, Nerada predvidevam vnaprej. Nekateri starši dobivajo zelo hladna in uradna navodila, kako bo vse skupaj potekalo v vrtcu in šoli, drugi pa dobivamo srčne, tople pozdrave in zagotovila, da bo vse skupaj potekalo otrokom prijazno in po zdravi kmečki pameti.
Kot pri vseh stvareh v starševstvu, je tudi tokrat najpomembnejše, kako se bomo odzvali starši. Če bomo čutili strah in kričali, da je vse narobe, bodo to občutili tudi otroci. Če bomo zaupali strokovnim delavcem, ki se zadnji teden intenzivno pripravljajo na svoje skupine in se trudijo, da bi kljub izrednim razmeram ustvarili otrokom prijazno okolje, bodo to občutili tudi naši otroci.
Res je, na papirju marsikaj izgleda strašno, a pomembna je zgolj in samo praksa. Mogoče mene pomirja dejstvo, da sem toliko let delala v šoli in v vrtcu in poznam sistem, poznam ljudi in vem, da so to ustanove, ki jim je na prvem mestu otrok. Vse bodo naredile, da bo vse potekalo kar se da normalno, kljub nemogočim zahtevam. Sem prepričana.
Zato ob vračanju v vzgojne ustanove pozivam k mirnosti, strpnosti, potrpežljivosti in prilagodljivosti. To so lastnosti, ki bodo v tem trenutku vsem najbolj koristile. Vsi vemo, da prijazen nasmeh in lepa beseda spremenita marsikaj.
Vsi smo se znašli v isti situaciji, iz nje lahko potegnemo ali dobro ali slabo. Vsi bomo v vrtcu in šoli imeli le en cilj: otrokovo dobrobit.
Naši otroci danes potrebujejo našo moč. Naše zaupanje, našo varnost, našo podporo, našo mirnost, našo razlago, našo ljubezen in naša zagotovila, da lahko premagajo marsikaj. Iz te situacije se lahko marsičesa naučijo.
V ponedeljek se lahko v vrtce in šole vrnejo smeh, zvedavost, vzkliki, rdeča lička in sijoči očki, ali pa prestrašene majhne postavice otrok, ki smo jih navdali s strahom. Odločitev je naša! Otroci so močni, otroci so prilagodljivi, otroci so neverjetni. Zaupajmo jim, da bo vse v redu!
Dragi otroci, Imate to! Uživajte v družbi svojih prijateljev in naučite se novih stvari! Verjamemo v vas! Za več otroških vsebin in nasvetov za starše pa obiščite spletno stran Zdravka Lidla.
