Priznam, tudi meni se zgodi, da hrana kdaj pa kdaj roma v smeti. Saj smo le ljudje, ki delamo napake. Največja med njimi pa je, da se nekaterih ne želimo zavedati in se z njimi soočiti. Zato ogledalo raje nastavljamo vsem drugim grešnim kozlom, pozabljamo na metlo, s katero bi morali pomesti pred lastnim pragom in v anonimiziranem digitalnem svetu namesto prevzemanja odgovornosti raje zanikamo problem. Vse to pa nam jemlje energijo in čas, ki bi ju lahko namenili majhnim korakom za boljši svet.
V podjetju Lidl Slovenija večino donacij namenjamo humanitarnim organizacijam, v okviru pobude Ustvarimo boljši svet pa podpiramo številne družbeno-odgovorne projekte. V času pred obdobjem koronavirusa smo prejemali zelo veliko prošenj za podporo pri organizaciji različnih dogodkov, čas epidemije pa je prinesel povečano število prošenj organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski.
Tudi v Lidlu Slovenija vemo, da lahko stopimo še dlje. Želimo si biti del preoblikovanja tega sveta na bolje. To bomo naredili le, če bomo stopili tisti prvi korak in si priznali – da, tudi jaz mečem hrano v smeti. Nato pa se vprašali – kako to lahko spremenim? Začnimo denimo s spoštovanjem. Do hrane. Do sebe.
Sončen dan nas spravi v dobro voljo in preprosto čutimo, da je sonce tisto, ki nam daje življenjsko energijo. Pravzaprav pa nam sonce zares daje energijo, tudi takšno, ki smo jo šele v zadnjih letih začeli prevajati v električno. To počnemo tudi v Lidlu Slovenija, s tem pa skrbimo za samooskrbo, energetsko neodvisnost in smo hkrati prijazni do okolja.
Zakaj paziti na porabo? Ker stane ali ker ni odgovorno preko noči pustiti prižganih luči? Oba aspekta sta pomembna. Da pa k energetiki pristopamo strukturirano, je smiselno izbrati ISO standard. ISO 50001 je eden izmed standardov, ki tako kot vsi – nekaj zapoveduje. Hkrati pa energetskim menedžerjem daje oporo pri strateškem odločanju, da se oprejo nanj in v podjetje vnašajo energetsko napredne ideje in tehnologijo.
Kar nekaj časa se že zdi, kot da se je vse skupaj postavilo na glavo. Svet se spopada s pandemijo, dan je enak dnevu. Utrujeni in naveličani željno čakamo, ko bo vse spet tako, kot je bilo. A ne morem mimo misli, kaj pa če bi bilo lahko bolje? Za vse nas? Kaj če bi bil svet in mi z njim boljši, bolj prijazni, obzirni, sočutni – do ljudi in okolja? Verjamete, da je za to potrebna le odločitev?